Podnebni dosje Jurij Stritih: Potencial so sončne elektrarne in Trajnostni energetski krog Lucija Praprotnik, dr. Tatjana Unuk: Največjo težavo pri

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

April 2019

139

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Podnebni dosje Jurij Stritih: Potencial so sončne elektrarne in Trajnostni energetski krog Lucija Praprotnik, dr. Tatjana Unuk: Največjo težavo pri

migracijah iz plastike v živilo povzročajo hormonski motilci Marko Maver: Dokler energetika ne upošteva habitatne

direktive, ni mogoč pogovor o gradnji HE mag. Mojca Vendramin: Letos nekaj korenitih

sprememb in novosti, več sredstev za podjetja Miha Rihar: Petrol nosilec več projektov za

razvoj in širitev električne mobilnosti Pomen razlagalnih videov v marketinškem

komuniciranju organizacij

Avtorice in avtorji:

Silvester Bolka, Antonija Božič Cerar, Aljaž Čoh, doc. dr. Lidija Čuček, dr. Matjaž Denac, Ema Fabjan, Jure Fišer, Maja Frelih, dr. Viviana Golja, dr. Diana Gregor Svetec, Tatjana Humar Jurič, Miroslav Huskič, Janja Juhant Grkman, dr. Tea Kapun, dr. Igor Karlovits, dr. Urška Kavčič, doc. dr. Damjan Krajnc, dr. Karmen Krajnc, mag., prof. dr. Zdravko Kravanja, Rok Kuhar, dr. Dolores Kukanja, dr. Marta K. Gunde, mag. Gregor Lavrič, Rebeka Lorber, mag. Jana Miklavčič, Klementina Možina, dr. Andreja Nemet, prof. dr. Zorka Novak Pintarič, dr. Uroš Novak, Ajda Pleterski, Andreja Pogačar, Branka Pogačnik, dr. Gregor Radonjič, David Ravnjak, Neva Ražem Lučovnik, dr. Mija Sežun, Meta Širca, Barbara Šumiga, dr. Barbara Tišler, dr. Branka Viltužnik, dr. Marinka Vovk, dr. Urška Vrabič Brodnjak, Thomas Wilhelm, Dejan Zver, dr. Janja Zule, dr. Vesna Žepič Bogataj, Tina Žurbi in drugi.

odgovori na strateške izzive o razvoju embalaže, embalažnih materialov in ravnanju z odpadno embalažo.

Zbirka Zelena Slovenija

NOVO priročnik o embalaži

priročnik v pripravi

kdo?

Izdajo priročnika sta podprla Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SRIP - Krožno gospodarstvo.

Glavni urednik: Jože Volfand Obseg: 224 strani Format: 200 x 270 mm Naklada: 1.000 izvodov Predviden izid: september 2019

Tematski prispevki podjetij in stroke:

• materiali

• dizajn

• razvoj embalaže

• embalaža v okolju

• ravnanje z odpadno embalažo v krožnem gospodarstvu

Primeri domače in tuje prakse.

• Od uporabe reciklatov do življenjskega ciklusa izdelkov in izdelave artiklov iz že uporabljenih materialov do iskanja rešitev, kako doseči, da bo do leta 2030 vsa plastika reciklabilna.

Uvodni prispevki:

• Zakonodajni okvir, zahteve in usmeritve večplastnega življenja embalaže (mag.

Jana Miklavčič, MOP)

• Prihodnost embalaže in razvojni izzivi krožnega gospodarstva (Antonija Božič Cerar, GZS)

• Plastika in razvoj biorazgradljive plastike (dr. Vesna Žepič Bogataj, TECOS Celje)

• Pomen analize življenjskega cikla z metodo LCA na področju embalaže in pakiranja (dr. Gregor Radonjič, dr. Matjaž Denac, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru)

• Različne prakse ravnanja z odpadno embalažo v EU in koncepti v Sloveniji (dr. Barbara Tišler, Kemijski inštitut)

Želite predstaviti dobro prakso?

Promocija

U vo d n ik

april 2019

13 9 EOL 3

Ta podnebni dan

enkrat letno z vlado v parlamentu

C

ankarjev Martin Kačur je izrekel zven- ljiv stavek: Ne rečem nič: kraj je lep, da bi le ljudi ne bilo … Morda bi danes življenjepis idealista zvenel še bolj molovsko kot pred 115.

leti. Ali pač ne.

* * *

J

urij Stritih, soavtor scenarijev, kako v Sloveniji omejiti izpuste v prihodnjem desetletju, »srčno upa«, da bodo snovalci Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta upoštevali njihov scenarij za OVE.

Tudi pri gradnji hidroelektrarn. Navaja, da bi, če uničimo celotno Muro in Srednjo Savo, nove hidroelektrarne prispevale le 6 % doda- tne električne energije. Z uvajanjem TEK in nameščanjem sončnih panelov bi dosegli več ekonomsko in okoljsko.

K

aj porečeta stroka in kaj energetski sektor?

Tudi Marko Maver, državni sekretar na okoljskem ministrstvu, je nedvoumen o ciljih pri zmanjšanju TGP. Slovenija ne more pristati na neambicioznost. Čeprav se ve za razlike v stališčih med posameznimi ministrstvi.

Ne le pri splošnih ciljih, tudi pri konkretnih naložbah. Pri hidroelektrarnah. Zgodba o Muri se razpleta že v visokih tonih. A Marko Maver sporoča, da je koalicijski sporazum zelo jasen in da doslej še noben predlog za HE na območju Natura 2000 ni upošteval habitatne direktive. Zato se pogovori o gradnji HE sploh ne morejo začeti, pravi.

P

red dnevi pa je MOP v vladno proceduro ponudil okvir dolgoročne podnebne politi- ke Slovenije do leta 2050. Kakšen bo temeljni strateški razvojni dokument po vseh usklaje- vanjih različnih javnih in prikritih interesov, ne bo razkril niti predlagani podnebni zakon.

A nič več ne bo mogoče ponujati samo cvetk, ne pa plodov, ko se bo tehtal ekološki dolg Slovenije in postopno zmanjševanje izpu- stov TGP. Nastaja drugačen preplet odnosov in odgovornosti v razumevanju trajnostnega razvoja zelene Slovenije. Nasploh in konkre- tno. Manevrski prostor za ovinke bo tanek.

M

inistrstvo za infrastrukturo je poslalo v Bruselj neusklajen osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Je odprt zvezek za dopolnitve. Razprava ne bo v rokavi- cah. Tudi zato, ker je MOP predlagal, da naj za izvedbo dolgoročne podnebne strategije skrbi posebna vladna projektna skupina. V njej naj bi se usklajevali državni sekretarji. Zakaj? Da bi podnebne cilje vgradili v vse relevantne

vladne politike. To Slovenija potrebuje.

A

samo vladne? To ne bo več dovolj. Zakaj ne?

N

a Svetovnem gradbenem forumu so sprejeli Ljubljansko izjavo o odpornosti stavb in infrastrukture 2019. Gradbeništvu in gradbenemu inženirstvu so priporočili, s kakšno čisto energijo v stavbe, kako z digita- lizacijo v stavbe in proizvode, kako s tveganji za naravne nesreče, kako k zmanjšanju vpli- va klimatskih sprememb … Na 5. strateški konferenci elektrodistribucije Slovenije je mag. Boris Sovič nakazal nosilno vlogo elektrodistribucije pri prehodu v slovensko nizkoogljično družbo. Gorenjska je že kot prva predstavila svoj trajnostni energetsko- -podnebni načrt. Slovenski trgovci so spre- jeli pobudo Ministrstva za okolje in prostor.

Pripravljajo kodeks za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk pri blagajnah na maloprodajnih mestih. Na ljubljanski tržnici so postavili vrečkomat, iz katerega si kupci lahko brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko ...

T

o je že, gre za dogodke zadnjih nekaj dni, politična, podjetniška in razvojna realnost Slovenije. Ali že nastajamo agilna družba za prebojne uspehe v trajnostni rasti? In kje so še centri moči, ki jih trajnost predvsem bolj tišči v prsih in še niso povsem prepričani, da ne morejo več samo jemati? Vemo, komu.

N

a kratko. Vsak dan težje bo v Sloveniji sprejeti strateške in nestrateške razvoj- ne, naložbene odločitve, če panoge, stroka, politika, nevladne organizacije in občine ne bodo pravočasno usklajevali interesov pri posegih v okolje.

M

OP predlaga posebni podnebni dan enkrat letno. Takrat bi se državnemu zboru na parlamentarnem zasedanju pri- družila celotna vlada. Podnebni okvir bo s tem dobil nacionalni mandat. Glasujem za.

In dodajam. Takrat naj v parlamentu sedijo še vodstva GZS, Obrtno-podjetniške zborni- ce, vseh SRIPO-ov, predsedniki uprav cveta slovenskega gospodarstva, zlasti pa nosilci v prometu, energetiki, kmetijstvu, turizmu in industriji. To bo agilen pristop Slovenije k podnebnim spremembam in umnemu razvoju države. In nihče naj ne pride s povešeno glavo.

P

reberite uvodnik dr. Darje Picige v Podnebnem dosjeju.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

vs eb in a

april 2019

13 9 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 največjo težavo pri migracijah iz plastike v živilo povzročajo hormonski motilci

11 plastične vrečke so večinoma nadomestili z embalažo za industrijsko pakiranje

12 izziv za uporabo reciklata v evropi, nujen je dialog v oskrbni verigi

22 kaj gozd sporoča ljudem?

23 spletna platforma z virtualno tržnico 24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 25 dokler energetika ne upošteva habitatne direktive, ni mogoč pogovor o gradnji He 28 odsotnost državne strategije je ključni problem tranzicije elektroenergetike

30 Letos nekaj korenitih sprememb in novosti, več sredstev za podjetja 32 podnebni dosje

33 potencial so sončne elektrarne in Trajnostni energetski krog 36 Trajnostni energetski krog ni namenjen le

sloveniji, ampak je evropski projekt 38 Lepotica je le nalahno zatisnila oči, zdaj jo prebujajo domačini 40 stisnjen zemeljski plin učinkovit v dekarbonizaciji prometa

42 petrol nosilec več projektov za razvoj in širitev električne mobilnosti

44 o odpornosti stavb in infrastrukture, tudi o odgovornosti gradbenega inženirstva

45 V objektih se združuje vse več znanj, a končna odgovornost je gradbenikova

47 slovenija bi lahko bila laboratorij za svet, a zaostajamo pri praksi 48 Gozdnato kočevsko je dom tako za

medvede kot za robote, vlak še pride

50 poraba parafinskih sveč je močno upadla, v vzponu so solarne 52 koroška regija bi raje predala odpadno embalažo

v koCerod, ne pa shemam

54 Z uvajanjem novosti korak bliže željam in potrebam uporabnikov 56 pomen razlagalnih videov v

marketinškem komuniciranju organizacij

Pokrovitelji 139. številke:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Mojca Dolinar (ARSO), dr. Gašper Gantar (Visoka šola za varstvo okolja), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Darja Piciga (MOP), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), dr. Marta Svoljšak (Petrol), Brigita Šarc (Dinos), mag. Emil Šehič (Zeos), Urška Zgojznik (Ekologi brez meja) Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, april 2019 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

parTnerJa

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

april 2019

13 9 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Radenska s pRenovo dveh embalaž

na policah

nova radenska 6-pack iz kartona vsebuje 6 stekleničk 0,25 l, ki jih boste našli v trgovinah spar, Tuš, mercator in Hofer. o mladosti, ki je čas brezskrbnih dni, ko prvič poskusimo

nove vznemirljive stvari: prvi poljub, prvi dotik, prvo ljubezen, prve metuljčke v trebuhu ... Čas samo za ljubezen in srečo.

Takrat se prvič naučimo plesati in se s svojim soplesalcem na maturantskem plesu zavrtimo v svet odraslih, se počutimo neodvisne, svobodne in imamo srce polno mehurčkov. prav o tem govori druga nova kampanja za radensko. Gazirana naravna mineralna voda radenska je sedaj v novi embalaži, v pločevinki. Tudi to najdete na prodajnih policah po sloveniji.

peT plasTenke izdelane s Tehnologijo

encimske bioReciklaže plasTičnih odpadkov

podjetje CarBios s sedežem v Franciji, ki razvija bioindustrijske rešitve za "ponovno odkrivanje življenjskega cikla polimerov iz plastike in tekstila", je napovedalo uspešen razvoj prvih peT steklenic, izdelanih iz 100

% prečiščene tereftalne kisline (rpTa), s pomočjo encimske bioreciklaže plastičnih odpadkov. peT je najpogostejši poliester na trgu. Uporablja se za proizvodnjo plastične embalaže, tekstilnih vlaken in skoraj 500 milijard enot plastičnih steklenic vsako leto. To je trg, za katerega se pričakuje, da se bo letno povečal za 4, 8 % od leta 2017 do leta 2025. medtem ko je vsa plastika

tehnično primerna za recikliranje, se ocenjuje, da se manj kot tretjina plastičnih odpadkov v evropi dejansko reciklira.

V skladu s CarBios-om z ločevanjem proizvodnje novih plastenk iz petrokemične surovine in ekonomsko učinkovitejšim zbiranjem odpadkov nova tehnologija ponuja trajnostno in učinkovito rešitev za spremembo načina izdelave nekaterih najpogosteje uporabljenih plastičnih izdelkov in zadovoljevanje potreb lastnikov blagovnih znamk in potrošnikov. pred tem je CarBios dokazal, da je njegova lastna bioreciklična tehnologija, ki temelji na uporabi bioinženirskih encimov, zmožna pretvoriti peT plastične odpadke nazaj v prvotne sestavine s stopnjo 97 % v 16 urah. pokazalo se je tudi, da se lahko z uporabo 100 % rpTa s pomočjo lastnega biorecikličnega procesa, ki uporablja vse vrste plastenk peT po porabi (čiste, barvne, neprozorne, kompleksne), naredi peT. Čeprav tehnologija še ni pripravljena na trg - in izziv proizvodnje recikliranega peT z enakimi lastnostmi in učinkovitostjo primarnega peT še vedno ostaja - se zdi podjetje prepričano, da je na poti, da to doseže.

pladnji iz pp za že pRipRavljeno hRano z boljšo hRambo živila

podjetje uvaja tri edinstvene recepte:

kvinojo in provansalsko lečo, Lečo in zelenjavo iz sonca ter pire iz belega fižola in korenčkom - v transparentnih pravokotnih pladnjih svojega dolgoletnega partnerja rpC Bebo plastik. Termoformirani večslojni pp pladnji nudijo prostorsko življenjsko dobo zunaj hladilne omarice 18 mesecev, v mikrovalovni pečici jih lahko pogrejete v samo dveh minutah, kar združuje udobje potrošnikov z učinkovito zaščito izdelkov, ki pomaga zmanjšati živilske odpadke. pladenj 350 g pomaga ustvariti sodobnejši videz blagovne znamke raynal et roquelaure, ki je bila prvič ustanovljena leta 1876 in ponuja alternativno obliko za tradicionalne okrogle škatle in kozarce, ki so bolj pogosto povezani s temi vrstami izdelkov. prav tako je pomembno, da so pregradne lastnosti pladnja omogočile razvoj izdelkov brez barvil in konzervansov.

novosTi ^{Kratko, zanimivo}

Simon ZAjc že nA ZAčeTku pred Trdimi orehi

Simon Zajc, ki je na Ministrstvu za okolje in prostor nasledil mag. Jureta Lebna, prej- šnjega ministra, se je že takoj na začetku mandata srečal pred trdim okoljskim orehom.

Nevladne organizacije nadaljujejo z odločno kampanjo rešimo Muro in zahtevajo izpolni- tev zaveze iz koalicijskega sporazuma. Kot kaže v medresorskem usklajevanju še niso odpravljena vsa razhajanja. Še preden je znana odločitev o tem, kakšen bo slovenski model shem za zbiranje odpadne embalaže, so močna nasprotovanja ideji o eni shemi za vsako frakcijo. A to niso vsa zelo aktualna vprašanja za novega ministra.

Simon Zajc, ki je diplomirani varstvoslovec, je pred imenovanjem za novega ministra opravljal funkcijo državnega sekretarja. Je član Medresorske koordinacijske skupine za implementacijo končne razsodbe arbitražne- ga sodišča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, vodi pa tudi pogajalsko skupino, ki bo zastopala RS v pogajanjih z avstrijsko stranjo v zvezi z možnostjo uve- ljavitve odškodninskega zahtevka proti pov- zročitelju škode za poplave na Dravi v RS leta 2012. Poleg tega vodi Medresorsko delovno skupino za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS. Pred tem je opravljal funkcijo poslanca Državnega zbora RS. Pred izvolitvijo v državni zbor je deloval kot samostojni podjetnik, še prej pa je bil zelo angažiran v medijskem svetu.

miniSTrov SveT ZA

SodelovAnje Z nevlAdnimi orgAniZAcijAmi

ZAčel Z delom

Okoljski minister Simon Zajc je na ustanov- ni seji Sveta ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami (so- deluje 10 predstavnikov NVO) med drugim dejal: »Če se ne slišimo, se ne pogovarjamo, potem tudi ne moremo delati drugače.« Na prvi seji so se sicer pogovarjali o prostorski in gradbeni zakonodaji. Člani sveta so Tomaž Banovec, Gaja Brecelj, Mihael Jožef Toman, Lenka Kavčič, Jana Kus Veenvliet, Barbara Kvac, Marko Peterlin, Lenka Puh, Senka Šifković Vrbica in Damjan Vinko.

foto: Nebojša Tejić

s im on Z aj c

april 2019

13 9 6 EOL

novosTi

nova geneRacija

pokRovčkov z manjšo poRabo maTeRiala in manjšo Težo

paccor je začel z naslednjimi generacijami lažjih zapiral za plastenke.

Za izdelavo pokrovčkov uporabljajo 13 % manj plastičnega

materiala. paccor je v preteklem letu v mansfieldu v Veliki Britaniji vložil veliko sredstev in truda v projekt oblikovanja, preizkušanja in razvoja novih pokrovčkov izdelanih s kontinuiranim stiskanjem (CCm), kar je povzročilo začetek rabe novih pokrovčkov februarja 2019. Tehtajo 1, 3 g namesto 1, 5 g. od začetka tehnološkega procesa, kjer so začeli s 2, 2 g, je skupno zmanjšanje znašalo 41 %.

Uporabljene spremembe pri oblikovanju narebričenja pomeni, da je odpiranje lažje.

"13 % zmanjšanje teže vsake zgornje meje bo enako približno 600 tonam plastike, ki se uporablja v proizvodnji podjetja«, je dejal Juergen Lehmann, direktor prodaje international, paCCor. „Trenutno je 70 % zmogljivosti orodja spremenjenih za izdelavo lažjih pokrovčkov, medtem ko se projekt nadaljuje, dokler ne bodo vsa preoblikovana. po zaključku celotne konverzije trga bodo izvedena nadaljnja podrobna znanstvena dela, vendar je skupina paCCor za oblikovanje že začela s konceptualnim delom na naslednji generaciji pokrovčkih, trenutno vodilnih na trgu,«je povedal ashley Jones, generalni direktor paCCor Uk.

kompoziTna embalaža z več koT 90 % vlaken

podjetje a&r Carton je predstavilo nove velikosti kompozitnih škatel Boardio®

z optimalno vsebnostjo vlaken (90 %).

podjetje pravi, da pločevinke lahko nadomestijo polne plastične posode za

prehranska dopolnila, prigrizke, žvečilne gumije, prah itd., ne da bi pri tem ogrozili varnost in zaščito izdelkov. »naša nova embalaža Boardio je pritegnila veliko zanimanja, saj ima jasen okoljski profil.

Zaradi svoje prilagodljivosti oblike in velikosti je idealna za široko paleto živilskih in neživilskih izdelkov. nove manjše velikosti so trajnostna alternativa polnim plastičnim posodam in tako lahko podpirajo lastnike blagovnih znamk, da dosežejo cilje glede zmanjšanja okoljskega odtisa, pravi Johan Werme, direktor prodaje. embalaža Boardio je popolna sistemska rešitev, kjer vse komponente kot tudi stroje dobavlja a&r Carton, član ar packaging. Visoko razmerje med obnovljivimi materiali na osnovi vlaken in minimalno uporabo plastike omogoča, da se Boardio reciklira na podoben način kot vse posode za tekočine na osnovi kartona, pravi Johan Werme. „Trenutno se vlakna reciklirajo in uporabljajo za nove izdelke, medtem ko je minimiziran plastični del recikliran. V evropi in po svetu poteka intenziven razvoj in naložbe, ki bodo v bližnji prihodnosti naredile majhen plastični del, ki ga je mogoče reciklirati v nove izdelke.« nadaljnja optimizacija okoljskega profila embalaže Boardio poteka, ciljna uvedba biološke plastike pa bo povečala obnovljivi del na več kot 95 % z ohranjeno celovitostjo embalaže.

ploščaTe sTeklenice pomenijo pRihRanek pRi pRevozu in

skladiščenju

podjetje Garçon Wines je začelo s prodajo 10 ploščatih stekleničk, za katere podjetje pravi, da znatno zmanjšajo emisije ogljika in logistične stroške iz dobavne verige vina. embalaža za 10 ploščatih steklenic - zasnovana in izvedena v sodelovanju z ds smith - drži 10 polnih velikih steklenic za vino v kompaktnem ohišju, ki bi sicer nosil približno štiri redne, okrogle steklene steklenice istega volumna 75cl. Z namenom pomembnega napredka v logistiki vina, pakiranju in trajnosti, so Garcanova vina preuredila svoje steklenice v osem ploskih steklenic,

Kratko, zanimivo

pošTA poSodAbljA STrojno uSmerjAnje pošiljk in nAčrTuje rAST SToriTev

Pošta Slovenije je za nov paketni usmerjeval- nik v poštnem logističnem centru v Ljubljani namenila 14,7 mio EUR. Usmerjevalnik paketov predstavlja hrbtenico celotnega logističnega procesa v logističnem centru, saj je s tekočimi trakovi povezan s prvim nadstropjem zgradbe, kjer poteka glavno usmerjanje pisemskih pošiljk. Interni tran- sport je avtomatiziran v prispetju in odpravi pisemskih pošiljk. Glede na razmah spletne trgovine in s tem trendi rasti paketnih in lo- gističnih storitev Pošta Slovenije pospešeno vlaga v širitev kapacitet poštnih logističnih centrov. Gradi dodatne skladiščne kapacitete, posodablja in avtomatizira strojno usmerja- nje paketnih in pisemskih pošiljk. V letu 2018 je dosegla 9-odstotno rast paketnih storitev, letos pa načrtuje 12-odstotno rast.

Z modernizacijo strojnega usmerjanja pake- tnih pošiljk v poštnem logističnem centru v Ljubljani je Pošta Slovenije začela aprila 2017.

Naprava nudi najsodobnejšo IT-podporo ob- delavi podatkov ter avtomatizacijo usmer- janja in nadzora nad logističnim procesom.

Povečali bodo zmogljivosti usmerjanja paketnih pošiljk ter poenotili tehnologijo usmerjanja in transporta pisemskih pošiljk na območju celotne države.

Tehnološke posodobitve so izvedli tud v poštnem logističnem centru Maribor, kjer je začela obratovati nova, že tretja naprava za avtomatsko zlaganje nenaslovljene direktne pošte (reklame). Naložba je stala 1,2 mio EUR.

Hkrati so izvedli robotizacijo procesov za odlaganje in zlaganje svežnjev nenaslovljene direktne pošte s pomočjo robotske roke, kar prispeva k humanizaciji dela.

»Pošta Slovenije nikakor ni zgolj in le izvajalec univerzalne poštne storitve, pač pa je tudi na področju logistike pomemben servis za potre- be svojih strank v segmentu B2B-poslovanja,«

je ob predstavitvi ljubljanskega paketnega usmerjevalnika dejal generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak.

foto: arhiv podejtja

Generalni direktor Pošte Slovenije mag.

Boris Novak je na trak paketnega usmerje- valnika položil prvi paket

april 2019

13 9 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novosTi

pakiranih navpično z dvema ležečima, vodoravno v zračnem prostoru okrog ozkih grl, ki odpravljajo skoraj ves neizkoriščen zračni prostor. To je bilo mogoče doseči, ker je bila steklenička s tanko plastjo Garçon Wines posebej izdelana, tako da je osem steklenic v skupni širini enake dolžine ene steklenice, širina in globina ene steklenice pa je enaka kot območje okoli ozkega grla.

podjetje je opravilo nekaj izračunov za prikaz potencialnih emisij ogljika in prihrankov pri stroških. V primerjavi s povprečnim številom za 6 okroglih steklenih steklenic - standardno sekundarno embalažo, ki se uporablja za transport vina – je nov 10 plasten pokrovček iz stekleničk Garçon Wines približno 55 % prostorsko manjši.

prihranek prostora za vsak primer pomeni, da lahko paleta z 10. ploščatimi stekleničkami vsebuje 1040 steklenic vina v primerjavi s standardno paleto s 6. okroglimi steklenimi posodami, ki bi nosile le 456 steklenic vina.

seRviRna embalaža v 100 % Reciklabilnem kaRTonu

podjetje Colpac je trgu predstavilo

»imejmo kosilo« serijo 100 %

reciklabilnega kartona, kot neposreden odziv na zahteve gostincev in trgovcev na drobno, ki iščejo alternative za plastiko za enkratno uporabo. med postopkom oblikovanja je Colpac izvedel obsežne raziskave s proizvajalci sendvičev in pogodbenimi gostinskimi podjetji, da bi ugotovil ključne funkcionalne točke, ki jih je bilo treba vključiti v rešitev iz kartona. povratne informacije dajejo čas in prostor, učinkovitost, higieno, enostavnost uporabe in varnost v središče razvoja izdelka. ob upoštevanju teh temeljnih lastnosti je Colpacova lastna oblikovalska ekipa ustvarila prilagodljivo in zamenljivo ponudbo »imejmo kosilo«, da bi na stroškovno učinkovit način zadovoljila vse morebitne zahteve strank.

primerna za pakiranje sendvičev, zavitkov, slanih in sladkih pekovskih izdelkov, je serija "imejmo kosilo" sestavljena iz srednjih in velikih pladnjev, ki združujejo več možnosti vstavljanja pregrad in vložkov za ustvarjanje različnih možnosti krožnikov. osnove, ki so zasnovane z dvojnimi stenami zagotavljajo dodatno moč, so enostavne za sestavljanje, kar zagotavlja prostorsko učinkovito rešitev. Gostinci jih vnaprej pripravijo za uporabo. Vključitev ročajev na vsaki strani zagotavlja preprosto in higiensko rešitev za odstranitev predelnikov iz pladnja, ne da bi pri tem kontaminirali hrano. medtem ko zapahi na predelnih stenah zagotavljajo varnost, ko je izdelek napolnjen in se prevaža, vsebina ostane v pladnju.

lučke v embalaži, ki jo lahko odvRžeTe v domač komposTnik

pri podjetju Lickalix so objavili, da so postali "prvo podjetje na področju hladne obdelave na svetu, ki uvaja ne plastično embalažo, ki jo je mogoče kompostirati."

Lolly embalaža z oznako zaupanja, ki so jo prejeli od The plastic planet, se lahko kompostira v zabojniku za živilske odpadke in se razpade v 12 tednih, v primerjavi s 400 leti, ko se plastika razgradi. pakiranje bo tudi kompostabilno v morju, kar pomeni, da se bo embalaža organsko razgradila, če bo končala v oceanu in ne bo povzročala škode. pri Lickalixu so povedali, da so vedno verjeli v poslanstvo, da bi v vsakem družinskem zamrzovalniku zagotovil naravno alternativo. Ta misija se ni spremenila in po uspešnem letu 2018 se je misija razširila, da bi ustvarila spremembe in prevzela več odgovornosti za njihov plastični odtis. po mnogih mesecih raziskav se je Lickalix odločil za 100 % brez plastičnih mas. Trgovci z živili so pod vse večjim pritiskom potrošnikov in vlade, da zmanjšajo količino plastične embalaže in živilskih odpadkov, ki se porabijo in izločijo, s posebnim poudarkom na plastiki za enkratno uporabo. V podjetju nameravajo dokazati, da v industriji zamrzovanja obstajajo uspešne alternative namesto rabe plastike.

Kratko, zanimivo

diSTribucijSkA omrežjA So noSilec prehodA v niZkoogljično družbo

Na 5. strateški konferenci elektrodistribucije Slovenije so slovenska podjetja za distribucijo električne energije v središče razprav postavi- la prihodnji razvoj, ob tem pa rešitve, ki bodo omogočile prehod v nizkoogljično družbo.

Njihova sklepna ugotovitev je bila, da bodo distribucijska omrežja nosilec prehoda v niz- koogljično družbo. Med tujini gosti je general- ni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby menil, da so nova orodja in poslovni modeli distribu- cijskih sistemov ključni za uspeh energetske tranzicije. Trenutna infrastruktura je bila za- snovana v času zelo omejenih vidikov kiber- netske varnosti. Upravljavci distribucijskih omrežij morajo biti zdaj opremljeni z ustre- znimi zmogljivostmi, ki omogočajo mešanico med konvencionalnimi in informacijskimi tehnologijami. To pa vključuje znatne naložbe v sisteme zgodnjega opozarjanja, odkrivanja kršitev in sposobnost odzivanja. Mag. Boris Sovič, predsednik združenja GIZ in predse- dnik uprave Elektra Maribor, se je zadržal pri nosilni vlogi elektrodistribucije v ener- getskem prehodu. Kot je dejal, bo energetika prihodnosti razogljičena, decentralizirana in električna. Elektrodistribucija je katalizator prehoda v nizkoogljično družbo. V ospredju energetskega prehoda so obnovljivi viri ener- gije, elektrifikacija mobilnosti in ogrevanja, nove naprave ter prilagajanje proizvodnje in odjema. Vsa električna vozila, toplotne črpal- ke in velika večina proizvodnih virov bodo integrirani v elektrodistribucijsko omrežje.

Od jakosti, robustnosti in naprednosti tega omrežja je odvisna sposobnost prehoda v nizkoogljično družbo. Zato je pomembno, kot je dejal mag. Boris Sovič, upoštevati potrebe po večji jakosti (narekujejo jih naraščajoče potrebe uporabnikov), robustnosti (izredne vremenske razmere, povečanje kabliranosti itd.) in naprednosti omrežja (aktivna vloga uporabnika in napredno upravljanje sistema).

S prehodom v nizkoogljično družbo se pove- čuje potreba po moči in energiji v elektrodis- tribucijskem sistemu.

foto: Nejc Fon

m ag. B or is s ov ič

K em iK a li je v em b a la ži

april 2019 foto: www.shutterstokc.com

EM b ALA žA 8 13 9

Z embalažo se srečujemo na vsakem koraku; pozornejši glede njene uporabe smo postali v zadnjih letih, ko v javnost prihajajo številne informacije o njeni (ne) oporečnosti in varnosti.

moj namen je bil zbrati in urediti obstoječe informacije ter determinirati morebitne potencialno negativne vplive embalaže za živila na naš organizem.

lucija praprotnik, dr. Tatjana unuk

¹

kemikaLiJe V emBaLaži

največjo težavo pri migracijah iz plastike v živilo povzročajo hormonski motilci

P

o obstoječih statistikah je največ embalaže narejene iz papirja in kartona (36 %), sledi- jo plastika (34 %), kovina (17 %), steklo (10 %), preostanek pa pripada lesu in tekstilu (Emblem 2012). Ob ceni in okoljskemu pomenu smo v zadnjih letih potrošniki postali pozorni tudi na migracije snovi iz embalaže, ki pristanejo v živilih. O tem so na voljo rezultati številnih raziskav, ki nas lahko skrbijo. V raziskovalne namene se za sledenje ekstrakcije snovi iz em- balaže v živila običajno uporabljajo modelne raztopine, ki so lahko hidrofilne, lipofilne ali amfifilne, odvisno od tega, za kakšno živilo gre (Muncke 2013).

E

mbalaža lahko vsebuje kemikalije, ki lahko zaradi kontakta embalaža-hrana preidejo v samo hrano, ki jo zauživamo. Prav zato je pomembna ozaveščenost o možnih tveganjih in nevarnostih, ki jo predstavljajo migracije iz živil v hrano. Migracije snovi iz embalaže v hrano so odvisne od temperature, kemičnih in fizikalnih lastnosti hrane in kemikalije ter časa stika med hrano in embalažo. V hrano lahko migrirajo snovi, ki so embalaži dodane name- noma ali nenamerno. Migracije se preučujejo zaradi negativnega vpliva kemikalij na naše zdravje (Muncke 2016), med materiali pa so pri tem precejšnje razlike.

P

ri papirju je migracija poleg naštetih dejav- nikov odvisna tudi od tlaka, mase papirja

in vsebnostjo celuloze (Pocas in sod. 2011), pri plastiki pa je migracija odvisna predvsem od tega, ali je medij masten, kisel ali slan – v tem primeru je povišana (Golja 2004).

različni materiali, različna nevarnost migracij snovi

Z

a steklo velja, da je inertno, kar sicer ne drži popolnoma za vse vrste stekla. Tako je pri steklu z vsebnostjo svinca možnost prehajanja svinca v okolje, pri silikatnem steklu pa mo- žnost prehajanja kovinskih ionov. Omenjeni dve vrsti stekla nista namenjeni embalaži za hrano. Na splošno je steklo narejeno iz natri- jevih in kalcijevih oksidov ter silicijevega dio- ksida, ki so za naše zdravje neškodljivi (Final report 2002).

P

ri papirnati embalaži so za migracije naj- nevarnejše tiskarske barve, ki se nahajajo na embalaži. Ponekod za pakiranje hrane upo- rabljajo recikliran papir, pri čemer prihaja do večjih migracij mineralnih olj v živilo. Glavna sestavina črnila za papir, benzidin, je rako- tvoren (Kurunthachalam 2013). Potencialno nevarnost predstavlja tudi uporaba reciklira- nega papirja za neposredni stik z živilom. Pri

1 Lucija Praprotnik, dr. Tatjana Unuk, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza Maribor

april 2019

9 13 9 EM b ALA žA

tem prihaja do večjih migracij mineralnih olj v živilo. Osnovna težava pri tem je, da mineralna olja, med drugim, vsebujejo aromatske ogljiko- vodike, ki so prav tako rakotvorni, poškodujejo lahko tudi jetra in srce (Semolič 2011).

K

ovina je pogosto uporabljena za izdelavo konzerv, ki imajo v notranjosti razne zašči- tne premaze. Primer škodljive snovi, ki izhaja iz tovrstnega zaščitnega premaza, je melamin (Li in sod. 2019), ki je dokazano škodljiv za led- vice (Sathyanarayana 2019). Poleg melamina se lahko iz zaščitnih premazov ekstrahirajo tudi hormonski motilci in težke kovine. Od hormonskih motilcev so dokazane migracije ciklo-diBA, ki je ciklični produkt bisfenola A (BPA) in BPA diglicidil etra. Za ciklo-diBA predvidevajo citotoksičnost, sumijo pa tudi na njegovo kopičenje v telesu (Biedermann in sod. 2013). Iz pločevink v hrano lahko migrira tudi sam bisfenol A (BPA). Migracija se poveča, če je pločevinka poškodovana ali podvržena višjim temperaturam (Errico in sod. 2014).

V konzervirano morsko hrano lahko migrira tudi bisfenol F diglicidil eter (BFDGE), ki se v premazih sploh ne bi smel pojavljati (Cabado in sod. 2018). V študiji Fattore in sod. (2015) so v 83 % vzorcih tune v olju našli vsaj en bisfenol, pri vzorcih v vodnem mediju pa je bil BPA pri- soten pri 67 % vzorcev.

L

es se kot ovojna embalaža redko uporablja.

Težavo lahko predstavljajo premazi za za- ščito, vendar so informacije na to temo skope.

Hormonski

motilci v plastiki

I

zmed vseh embalaž najbolj pereč problem predstavlja plastika. Količina snovi, ki bo migrirala iz takšne embalaže v živilo, je odvi- sna od materiala, površine živila, temperature in medija. Migracija je povečana v primeru kisle, slane ali mastne hrane (Golja 2004).

Največjo težavo izmed snovi, ki migrirajo iz plastike v živilo, povzročajo hormonski motilci, ki posnemajo delovanje naravnih hormonov (NIH 2017).

b

PA je fenol, ki se uporablja pri proizvodnji smol in polikarbonatne plastike. Je ena izmed najbolj raziskanih snovi med hormon- skimi motilci. Pripisujejo mu številne nega- tivne učinke predvsem na razvoj možganov, mlečne žleze, spomin, metabolizem (Beausoleil in sod. 2018). Kopičenje BPA v posteljici skrbi, saj hormonski motilci na splošno predstavljajo največje tveganje v prenatalnem in zgodnjem postnatalnem obdobju. V tem času namreč poteka razvoj nevrološkega sistema. V študiji Jalal in sod. (2018) so zabeležili kar od 1 do 104 ng/g tkiva BPA v posteljici in plodu. Kljub mnogim negativnim vplivom BPA pa Minatoya in sod. (2017) povezave med izpostavljenostjo BPA in vedenjskimi težavami otrok v zgodnjem

otroštvu niso ugotovili. Od bisfenolov je naj- bolj raziskan BPA. Zaradi njegove škodljivosti se je iskalo alternativne fenole. To sta bila bisfenol S (BPS) in bisfenol F (BPF). Zaradi učinkovanja, podobnega BPA, sta bila tudi ta dva zavrnjena kot primerna zamenjava, saj izkazujeta podobne učinke kot BPA. Kot BPA se tudi BPS in BPF uporabljata pri proizvodnji plastičnih in epoksi smol. Da imajo vsi trije omenjeni bisfenoli podobne negativne učinke, dokazujeta študiji Meng in sod. (2018, 2019).

V njih so predstavljeni podatki o učinkih pe- rinatalne izpostavljenosti BPA, BPS, BPF in bisfenola AF (BPAF) na homeostazo glukoze in lipidov. Ugotovili so, da sta BPS in BPAF uravnavala izražanje genov, ki so povezani z metabolizmom lipidov in glukoze, vendar je to močno motilo glukozno in lipidno homeostazo v jetrih. V drugi študiji so Meng in sod. (2019) raziskovali vpliv BPF, BPA in BPAF na jetra.

Ugotovili so, da BPA škoduje jetrom, poveča se oksidativna poškodba jeter. Podoben rezultat je dala izpostavljenost BPF. BPAF na jetra ni imel pomembnejšega vpliva, spremenila pa se je vrednost glikogena in β-glukoze.

b

is(2-etilheksil) ftalat (DEHP) je najbolj znan povzročitelj endokrinih motenj, ki se kažejo predvsem kot težave s plodnostjo, rastjo in prekomerno težo potomcev. Poskusi na sadni mušici so pokazali negativen vpliv DEHP na življenjsko dobo, kopulacijsko vedenje in na sposobnost motorične funkcije (Chen in sod. 2019). Negativen vpliv tega hormonske- ga motilca je torej dokazan tako na ljudeh kot živalih. S poskusi na prepelicah so dodatno dokazali toksično delovanje DEHP na jetra (Zhang Y in sod. 2018), ledvice (Li in sod. 2018) ter srce (Wang in sod. 2019). DEHP je poleg drugih vplivov lahko eden izmed razlogov za pojav diabetesa tipa 2 (Rajagopal in sod.

2019). Ta hormon povezujejo tudi s slabšim delovanjem ščitnice, kar se lahko delno rešuje z načrtnim uživanjem selena (Zhang P in sod.

2018). Najbolj zaskrbljujoč pa je izsledek študije Wang in sod. (2018), kjer so ugotovili škodljive učinke DEHP na reprodukcijo že po 30 dnevni izpostavljenosti temu hormonskemu motilcu.

D

ioksini nastanejo pri proizvodnji herbici- dov, pri nepopolnem izgorevanju npr. PVC, beljenju celuloze, itd. So mutageni (Rathna in sod. 2018). Po poročanju Schecter in sod.

(2019) naj bi bili povezani s pojavom avtizma, saj negativno vplivajo na razvoj možganov.

Najbolj strupen dioksin je 2,3,7,8-tetraklorodi- benzo-p-dioksin (TCDD), s katerim povezujejo negativni vpliv na diferenciacijo možganov v primeru prenatalne izpostavljenosti, kar vpliva na pubertetni razvoj (Boda in sod. 2018).

P

oliklorirani bifenili (PCB) so hormonski motilci, ki se med drugim uporabljajo kot aditivi v plastičnih masah. Kot posledica one- snaženosti morij jih lahko najdemo v mehkuž- cih. Tovrstni hormonski motilci so tudi rako- tvorni (Yang in sod. 2019). PCB je nevaren tudi

za kita ubijalca in v prihodnosti lahko povzroči celo njegovo izumrtje (Schnitzler in sod. 2019).

K

oličina snovi, ki lahko migrira iz emba- laže v živila, je tudi zakonsko določena v Uredbi evropskega parlamenta in sveta (ES) št.

10/2011. V Uredbi so opredeljene tudi snovi, ki se pri izdelavi polimernih materialov lahko uporabljajo. Te morajo biti glede na splošne zahteve, omejitve in specifikacije čiste in ka- kovostne. Zakonsko omejene migracije so opre- deljene v Prilogi I te uredbe (Uredba komisije (EU) št. 10/2011). Leta 2018 se je spremenila priloga k tej Uredbi, ki določa npr. nižjo dovo- ljeno migracijo za perklorat, ki je uporabljen kot aditiv in sredstvo za polimerizacijo. Poleg še nekaterih drugih snovi, ki jih Priloga na novo opredeljuje, pa je pomemben korak k zmanjša- nju uporabe plastike za enkratno uporabo člen 2, ki določa, da se lahko polimerni izdelki daje- jo v promet do 26. junija 2019 in tam ostanejo do izčrpanja zalog (Uredba 2018/831).

recikliranje

plastike in uporaba recikliranih

materialov

V

svetu si države prizadevajo v čim večji meri reciklirati plastične odpadke, saj bi lahko s tem močno razbremenili okolje.

Izogibamo se sežiganju plastike zaradi že zna- nih negativnih vplivov na okolje in človeka (Pacheco in sod. 2012). 180 držav je leta 2004 ratificiralo Stockholmsko konvencijo (http://

www.pops.int/TheConvention/Overview/

TextoftheConvention/tabid/2232/Default.

aspx). Ta obravnava recikliranje, ločevanje in upravljanje s plastiko, ki vsebuje persistentne organske onesnaževalce. Podpisnica je tudi Slovenija.

P

o ugotovitvah Luijsterburg in Goossens (2014) so za kakovosten recikliran produkt zelo pomembni koraki razvrščanja in predelave odpadne plastike. Mehanske lastnosti recikli- ranega produkta so sicer v osnovi drugačne od lastnosti primarnega izdelka, vendar se lahko pri natančnem razvrščanju in predelavi lahko tudi izboljšajo. Shawaphun in sod. (2010) navajajo, da so problematični tudi dodatki v plastiki, ki otežujejo ponovno uporabo plastič- nih materialov. Aditivi, ki vsebujejo kovine, namreč lahko tvorijo fotooksidacijske katali- zatorje, ki spodbujajo razgradnjo plastike med recikliranjem.

T

ežave, ki se pojavljajo med recikliranjem, so tudi izpušni plini, ki jih med reciklažo izpušča stroj za recikliranje plastičnih od- padkov. Ti plini so škodljivi tako za okolje kot tudi za delavce. Gre predvsem za policiklične aromatske ogljikovodike in ftalatne estre v plinski obliki, katerih koncentracija je v stroju

april 2019

EM b ALA žA 10 13 9

za reciklažo sicer večja kot izven njega (Huang in sod. 2013). S tega vidika mora biti pozornost pri izbiri surovine za izdelavo plastične emba- laže usmerjena k temu, da so vhodni materiali čim manj toksični, kar bo zmanjšalo tveganje v postopku recikliranja (Hahladakis in sod.

2018).

Je biorazgradljiva plastika rešitev?

b

iorazgradljiva plastika je, kar se tiče one- snaževanja, primernejša in tudi »všečna alternativa«, vendar samo poimenovanje še ne pomeni, da je njen negativni vpliv na okolje manjši. Ker kot eno od osnovnih komponent vsebuje škrob, je namreč ni mogoče reciklirati (Razza in sod. 2015).

P

ri recikliranju plastike je najlažje recikli- rati polietilen tereftalat (PET), ki je naj- pogosteje uporabljena za izdelavo plastenk in plastičnih kozarcev. Recikliranje drugih vrst plastike je težje. Uspešno recikliranje v prvem koraku zahteva dosledno ločevanje plastičnih materialov, kar omogoči nemoten postopek taljenja in preprečuje plastenje. Reciklirana plastika se v osnovi uporablja za izdelavo pla- stičnih predmetov, kot so to npr. mize in tepihi.

Reciklirana PET plastika pa je dovoljena tudi ponovna uporaba za stik z živili (Kržan 2012).

Po odločbi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) se od leta 2012 reciklirana PET plastika lahko uporabi tudi kot primarna embalaža, ki ima stik z živili (EFSA 2012).

E

FSA je opredelila več postopkov pri recikli- ranju PET plastike, da je ta primerna za stik z živilom. Primer je npr. postopek recikliranja, poimenovan »General Plastic«. Vhodni mate- rial je očiščen in osušen PET material iz PET plastenk. Material se pred obdelavo ogreje in osuši. Ugotovljeno je bilo, da sta kritični točki v postopku predgretje in dekontaminacija mate- riala. Pri nadzoru učinkovitosti postopka mora biti zagotovljeno, da je stopnja migracije nezna- nih kontaminantov v hrano nižja od 1 µg/kg hrane. V splošnem PET material ni namenjen za uporabo pri obdelavi živila z visoko tempera- turo (uporaba v pečici in mikrovalovni pečici), zato je jasno, da tudi reciklirani PET material za ta namen ni primeren (Silano in sod. 2018).

Kot primer dobre prakse kot prvega na območju Slovenije lahko izpostavimo podjetje Fructal, ki reciklirano plastiko uporablja od leta 2015.

Gre za projekt »Plastenka za plastenko«, kjer so odpadne plastenke uporabljene za izdelavo novih plastenk za polnjenje brezalkoholnih pijač (Žnidar 2015).

P

oleg plastike je v praksi pogosto tudi re- cikliranje papirja in kartona, ki se v splo- šnem pogosto uporabljata za pakiranje živil in za izdelke za enkratno uporabo. Materiali recikliranih vlaken papirja oz. kartona se

smejo v manjšem obsegu uporabiti pri izdelavi primarne embalaže (stik z živilom). Zanimivi so izsledki Triantafyllou in sod. (2007), ki so ugotavljali migracijo kontaminantov iz reci- kliranega papirja v živila z različno vsebnostjo maščob. Ugotovili so, da je količina snovi, ki migrirajo v živilo, odvisna od vrste papirja, vsebnosti maščob v hrani in od samega kon- taminanta. Največja stopnja migracije je bila dokazana v primeru najvišje vsebnosti maščob v živilu. Na migracijo pomembno vplivata tudi čas in temperatura okolja.

Zaključek

K

oličina embalaže, ki jo porabljamo za živila, se povečuje. To je posledica tako globalizacije trga kot tudi našega življenjske- ga sloga. Kljub zaskrbljenosti zaradi kopičenja izjemnih količin težko razgradljive ali celo ne- razgradljive embalaže se nakazujejo številne pozitivne rešitve v uporabi embalaže, primerne za kompostiranje, uporabe nano-kompozitov, bio-filmov, uporabe razgradljivih materialov….

Nenazadnje pa lahko velik korak k zmanjševa- nju količine embalaže naredi vsak izmed nas s tem, da spremeni svoja pričakovanja in zahteve po pakiranju vedno manjših količin živil in tudi s tem, da se pri nabavi hrane v prvi vrsti obrne na lokalnega pridelovalca, kjer kupi hrano v nepakirani obliki.

reference

1. Beausoleil C, Emond C, Cravedi J, Antignac J, Applanat M, Appenzeller B, Beaudouin R, Belzunces L, Canivenc- Lavier M, Chevalier N, Chevrier C, Elefant E, Eustache F, Haber R, Kolf-Clauw M, Magueresse-Battistoni B, Mhaouty-Kodja S, Minier C, Michel C. 2018. Regulatory identification of BPA as an endocrine disruptor:

Context and methodology. Molecular and Cellular Endrocrinology, 475: 4-9.

2. Biedermann A, Zurfluh M, Grob K, Vedani A, Brüschweiler B. 2013. Migration of cyclo-diBA from coatings into canned food: Method of analysis, con- centration determined in a survey and in silico hazard profiling. Food and Chemical Toxicology, 58: 107-115.

3. Boda H, Nghi T, Nishijo M, Thao P, Tai P, Luong H, Anh T, Morikawa Y, Nishino Y, Nishijo H. 2018. Prenatal dioxin exposure estimated from dioxins in breast milk and sex hormone levels in umbilical cord blood in Vietnamese newborn infants. Science od The Total Environment, 615: 1312-1318.

4. Cabado A, Aldea SM Porro C, Ojea G, Lago J, Sobrado C, Vieites J. 2008. Migration of BADGE (bisphenol A diglycidyl-ether) and BFDGE (bisphenol F diglyci- dyl-ether) in canned seafood. Food and Chemical Toxicology, 46: 1674-1680.

5. Chen M, Liu H, Cheng J, Chiang S, Liao W, Lin W. 2019.

Transgenerational impact of DEHP on body weight of Drosophila. Chemosphere, 221: 493-499.

6. EFSA. 2012. PET recycling processes for food contact materials: EFSA adopts first opinions. (elektronski vir) http://www.efsa.europa.eu/en/press/news/120802, (9.

4. 2019)

7. Errico A, Bianco M, Mita L, Migliaccio M, Rossi S, Nicolucci C, Menale C, Portaccio M, Gallo P, Mita D, Diano N. 2014. Migration of bisphenol A into canned tomatoes produced in Italy: Dependence on tempe- rature and storage conditions. Food Chemistry, 160:

157-164.

kemikaLiJe V emBaLaži

Več na www.zelenaslovenija.si/

Kratko, zanimivo

uredniški odbor Tudi o pomAnjkAnju diAlogA

V začetku aprila se je v prostorih uredništva revije EOL (podjetje Fit media d.o.o.) sestal nekoliko prenovljeni uredniški odbor revije EOL. Razčlenjeval je izvajanje koncepta revije, vsebinsko zasnovo, novost Podnebni dosje ter način financiranja in trženja revije. Uredniški odbor je med temami izpostavil problem izvo- za odpadkov, za katere v Sloveniji ni obdelave, usmerjenost Evrope v reciklate kot materiala za industrijo, pomen vključitve družb za rav- nanje z odpadki v zasnovo izdelkov, s čimer se zagotovi možnost ustrezne obdelave po koncu življenjske dobe izdelka, novo zakonodajo, ki se pripravlja na področju odpadkov, in priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija tudi na področju rav- nanja z odpadki in pri uresničevanju koncepta onesnaževalec plača. Za uspešnejše soočanje z izzivi, ki jih prinaša okoljska problematika, bi morali v Sloveniji pri sprejemanju zakonodaje in njenim izvajanjem imeti več sodelovanja in dialoga. Kot primere manjših dobrih praks bi se lahko v vsebine revije EOL vključevalo tudi start-up skupnosti z inovativnimi okoljskimi rešitvami. Sodelovanja primanjkuje tudi med različnimi finančnimi institucijami. Trenutno je še premalo povpraševanja za financiranje projektov krožnega gospodarstva, zato po- sebnih ponudb načeloma ni. Pri financiranju projektov s področja varstva okolja bi bilo za banke dobrodošlo tudi mnenje strokovnjaka z določenega okoljskega področja. Ob določanju okoljsko sprejemljivih izdelkov pa je potrebno biti pozoren na njegov celoten okoljski odtis, za kar so potrebne analize LCA, ki jih izdelujejo tudi na Visoki šoli za varstvo okolja. Okolje vse bolj dobiva svojo težo tudi na področju logi- stike. Kljub temu, da se poskuša optimizirati število tovornjakov na cesti, so in bodo ceste preobremenjene. Pri tem prihaja do pomanj- kanja usposobljenih voznikov, do problema zagotavljanja kadrov (tudi na področju čim bolj ekološke vožnje).

foto: Boštjan Čadej

april 2019

foto: arhiv podjetja

m ili ca m ak ote r 11 13 9 EM b ALA žA

TrG emBaLaže

med proizvajalci polietilenskih folij in vrečk si je ljutomersko podjetje makoter v skoraj 40-le- tnem razvoju utrdilo položaj zanesljivega in kakovostnega dobavitelja plastične embalaže.

Tudi in zlasti na tujih trgih, kamor izvozijo 70 % proizvodnje priznanim blagovnim znamkam.

Tega ne bi dosegli brez stalnih vlaganj predvsem v opremo.

ne le v opremo, saj živahen trg embalaže od proizvajalcev zah- teva prav pri plastični embalaži odgovore, kako prisluhniti okolju.

milica makoter, ustanovitelji- ca družinskega podjetja, ki v povprečju zaposluje 130 ljudi, pravi, da bodo tudi v prihodnje upoštevali dolgoletno tradicijo v proizvodnem programu, torej pri proizvodnji polietilenskih vrečk in folij.

v vašem proizvodnem programu sta glavna proizvoda folije in vrečke. Ali se pri obsegu proizvodnje plastičnih vrečk poznajo ostrejše usmeritve glede njihove uporabe? Tudi trgovci se odločajo za spremembe v ponudbi plastič- nih vrečk.

V skladu z naraščajočim poudarkom na trajno- sti podjetje prilagaja proizvodnjo trenutnim zahtevam na trgu in področni zakonodaji. Ne glede na spremembe pa si prizadeva nadaljevati svojo tradicijo, torej proizvodnjo polietilenske embalaže. Osnovna dejavnost podjetja je že od ustanovitve bolj ali manj enaka. Spremenila se je le namembnost krovnega dela izdelkov. Po naložbah v novo tehnologijo in glede na stanje na trgu je plastične nosilne vrečke praktično nadomestila embalaža za industrijsko paki- ranje, in sicer embalaža za papirni program, to so toaletni papir, robčki, kuhinjske krpe ipd., ter druga industrijska embalaža. Podjetje Makoter d.o.o. še vedno proizvaja plastične

nosilne vrečke, vendar v zelo omejenem ob- segu. Predstavljajo le manjši delež celotne proizvodnje. Velik del proizvodnje predstavlja tudi polietilenska folija za gradbene namene, strojno pakiranje in termo skrčljiva folija.

Za vaše podjetje so značilna stalna vlaganja v opremo – od barvnih tiskarskih strojev do novih strojev za izdelavo vrečk, a tudi v nove proizvoden prostore? kakšne zahteve posta- vljajo pred vas kupci glede materialov?

Ves čas smo investirali, saj nenehno težimo k razvoju. Seznam naložb v zadnjih letih je dolg, ne le v opremo. S strankami sodelujemo pri izboljšavah izdelkov, pri zmanjšanju njihove debeline in pri manjši porabi količin materi- ala. Podjetje je prav tako pričelo s testiranjem možnosti uporabe t.i. »post-consumer waste«.

Moram poudariti, da je pri takšnih inovacijah potrebno vključiti stranke, saj morajo njihove strojne zahteve in zmogljivosti sovpadati z morebitnimi spremembami.

evropske usmeritve zahtevajo, da bo do leta 2030 vsa plastika reciklabilna. kakšen razvojni izziv je to za proizvajalce?

Usmeritve o uporabi plastike in razvojne težnje h krožnemu gospodarstvu so izziv za vse. Naše podjetje se vedno bolj osredotoča k trajnosti in varstvu okolja. Zato stremimo k temu, da bi v svojo proizvodnjo v čim večjem obsegu vključili uporabo recikliranih materialov in investirali v stroje, ki ustvarjajo minimalni odpad.

kakšno prihodnost napovedujete uporabi plastičnih embalažnih izdelkov v prihodnjem desetletju, saj je med vsemi embalažnimi ma- teriali plastika deležna največ kritik?

Kot proizvajalec izdelkov iz plastike zastopamo stališče, da so plastični materiali v določenih panogah nenadomestljivi, saj so varni, higi- enski in priročni. Ni primerljivega materiala, ki bi zagotavljal primerljive koristi. Je pa res, da je to trenutno najbolj aktualna tematika.

Mislim na to, kako plastika onesnažuje planet.

A ob tem ne morem mimo dejstva, da krivde za onesnaževanje okolja ne moremo valiti le na njene proizvajalce. Ključno vlogo namreč odigrajo njeni končni uporabniki. Kako z njo ravnajo, kam jo odložijo in ali stremijo k več- kratni uporabi, kadar je to mogoče.

načrti?

Predvsem si prizadevamo, da bomo ohranili obstoječi položaj ponudnika embalažnih ma- terialov na trgu doma in v tujini. Hkrati bomo razvijali in prilagajali novo tehnologijo tržnim zahtevam in torej še naprej vlagali v najboljšo opremo.

po nekaterih ocenah se uporaba vrečk za in- dustrijsko pakiranje povečuje. kako to čutite kot izvoznik in kateri izvozni trgi so za vas najpomembnejši?

V primerjavi z lanskim letom ne občutimo ne povečanja in ne upada potrošnje na segmentu industrijske embalaže.

kaj je vaša konkurenčna prednost na evrop- skem trgu, kjer želite biti med vodilnimi pro- izvajalci embalažnih izdelkov iz polietilena in polipropilena?

Naša vizija je biti med vodilnimi proizvajalci polietilenske embalaže na evropskem trgu.

cene surovin odločilno vplivajo na cenovno politiko proizvajalcev. kaj pričakujete na trgu surovin, materialov v tem letu in kakšne zah- teve postavljate pred dobavitelje?

V zadnjem letu ne čutimo drastičnega nihanja cen repro materiala, kar je za nas dober kazal- nik, saj je težko določati vse višje cene našim potencialnim kupcem. 

plastične vrečke so večinoma nadomestili

z embalažo za industrijsko pakiranje

M a te r ia li i n eM b a la ža

april 2019 foto: www.shutterstock.com

EM b ALA žA 12 13 9

Centralni izziv pri kreaciji krožnega gospodarstva v plastiki je uporaba več in več reciklata kot primarnega materiala. To je lažje reči kot storiti – zaplete se pri različnosti polimerov, ki so v rabi, zmešani naravi zbranih frakcij, ločevanju in reciklažni oskrbi po evropi in investicijah, ki jih diktirata povpraševanje in ponudba.

reciklažne stopnje plastične embalaže v evropi imajo še veliko potenciala, vendar pa se zagotovo premikajo v pravo smer relativno hitro. Številke iz leta 2016 kažejo, da se od 16, 7 milijonov zbranih ton po evropi, norveški in Švici, več kot polovica količin, ki končajo na odlagališču, reciklira. po drugi strani 59 % ni bilo recikliranih (odlagališče ali zažig), 16, 7 milijonov ton pa izključuje plastično embalažo, ki ni vstopila v pravilen tok odpadkov.

maTeriaLi in emBaLaža

izziv za uporabo reciklata v evropi, nujen je dialog v oskrbni verigi

dialog vzdolž

oskrbovalne verige je ključen

»P

orabili bi več PET, če bi jih več dobili,«

je povedal Daniel Dayan iz podjetja Klöckner Pentaplast Group, kar je tudi prvi konsenz po celotni industriji, da je oskrba prvo ozko grlo. Kako zagotoviti, da potuje več PCR (popotrošniškega reciklata) nazaj v embala- žo? »Trenutno na trgu ni dovolj reciklata, ki bi zadovoljil potrebe. Tako si sami ne moremo zagotoviti, da dosežemo naše cilje,« je poveda- la dr. Isabell Schmidt, direktorica krožnega gospodarstva pri Združenju IK (predstavnica nemških plastičarjev). Ne gre le za osnovno po- trebo po tem, da »sprocesiramo« več - premiki v dobavi vplivajo na celotno vrednostno verigo.

»Možnosti za procesiranje obstajajo, vendar je nujno, da pride do nekih odločitev. Uporabniki proizvajalcev embalaže so glavni odločevalci, kot na primer lastniki blagovnih znamk, ki želijo zapakirati svojo čokolado ali barvo. Ti se odločajo, kaj želijo v svoji embalaži. Tudi zato je dialog vzdolž oskrbovalne verige tako nujen. Člani Združenja se ne morejo odločiti, katero embalažo želijo kupiti njihovi kupci. To deluje le, če obstaja povpraševanje lastnika bla- govne znamke. Čeravno so bile nove sortirnice zgrajene zato, da bi bile lahko nove reciklažne

kvote dosežene v skladu z novim embalažnim zakonom. Napredek je.«

E

konomija in infrastruktura sta druga ovira pri doseganju napredka. »Dostopnost sor- tirnic, ki so še vedno najcenejša možnost za plastični odpad v več državah članicah, slaba infrastruktura za ravnanje z odpadki, nepri- merne sheme in pomanjkanje investicij v in- frastrukturo za procesiranje materiala v Evropi so ključni aspekti, ki jih je potrebno upoštevati in ki vplivajo na kvaliteto in količino PCRja,« je pripomnil Adrian Whyle, manager za učinko- vitost virov pri podjetju PlasticsEurope.

skladna infrastruktura v zbranih frakcijah in sistemu računanja

V

številnih državah članicah je infrastruk- tura za zbiranje odpadkov in sortiranje še vedno v zgodnjih fazah razvoja. Medtem so v drugih državah, kot je Anglija, potrošniki soo- čeni z zmedo zaradi števila sistemov za zbiranje odpadkov in načini, kako pravilno ločevati od- padke znotraj 300 ali več shem. Glede na vse povedano je usklajeno zbiranje odpadne em- balaže prvi pogoj za povečanje obsega PCRja.

Christian Crepet, izvršni direktor podjetja Petcore, se strinja. »Harmonizirano zbiranje odpadne embalaže je zelo pomembno. Idealno

Vir: Packaging Europe

april 2019

13 13 9 EM b ALA žA

bi bilo, da bi bila kvaliteta zbranih frakcij enaka. Kot primer, Anglija se osredotoča na zbiranje mešane plastike, v Španiji gre za meša- nico PET, v Italiji izločujejo plastenke. V Belgiji so izvedli investicijo v ločevanje plastenk in pladnjev in ločevanje transparentnega materi- ala od opalnega. Napredek bi bil lažje dosegljiv ob harmonizaciji procesa štetja. Idealno bi bilo tudi koristno sešteti neto težo po reciklažni operaciji, da bi imeli skupni sistem računanja.«

V

se PET plastenke in večina PET pladnjev so danes oblikovani tako, da se jih da recikli- rati. Evropski PET reciklažerji imajo trenutno na voljo 296.400 ton neizrabljenih kapacitet in lastniki blagovnih znamk se zavezujejo, da bodo uporabljali vedno več rPET – bolj skladno evropsko zbiranje bi pripomoglo k doseganju dejanskega povpraševanja.

drs sheme lahko zavirajo investicije

N

ekateri lobiji in zakonodajalci zagovarja- jo uvedbo DRS shem (sheme s povratno zanko) kot idealno pot. Adrian Whyle poziva k previdnosti. »Negotovost glede DRS shem lahko v določenih predelih zavira kratkoročne odločitve, da bi investirali v centre za ločevanje odpadkov. Ta dragocen tok embalaže za pijačo se ne pojavi pri osnovnem zbiranju reciklatov in tako preoblikujejo ekonomijo sortiranja reciklatov, ki ostanejo v zabojnikih za gospo- dinjstva. DRS spreminja lastništvo zbranega materiala, lastnik blagovne znamke/ malo- prodajnik se lahko odloči, da uporabi material zbran s strani lastne sheme in ga uporabi za lastno proizvodnjo embalaže.«

N

evarnost je, da medtem, ko lahko zaprt sistem poveča dostopnost nekaterih ma- terialov za stik z živili, lahko pusti na strani manjvreden material, kar potencialno vpliva na splošno reciklažno stopnjo. Generalno, večje investicije v evropske zmogljivosti, ki lahko obdelujejo ločeno zbrane odpadke v visoko kvalitetne sekundarne surovine, so potrebne, da zagotovijo zadovoljive količine PCRja prave kvalitete. »V smislu ponudbe, s predlogi za mi- nimalno reciklirano vsebino, se lahko soočimo z nepričakovanim tržnim izkrivljanjem, ki se odraža v omejitvah dostopnosti PCR na do- mačem trgu, saj ima lahko ta material končne trge v EU in zunaj nje. Kot primer vzemimo izvoznika embalaže za živila v Evropo, ki bo lahko uporabljal le reciklate izdelane v Evropi,«

je povedal Adrian.

P

osebna skrb za omejitve v ponudbi je način, kako lahko to negativno vpliva na SMEje, saj se bodo mučili pri pridobivanju virov reci- klažnih materialov primerne kvalitete, količine in cene. Medtem, če sledimo Kitajski prepovedi za uvoz plastičnih odpadkov za reciklažo, išče nov dom v državah, kot so Turčija, Malezija in Indonezija. S potencialnimi potezami, da bi

dvignili lestvico više pri kvaliteti uvoženega materiala na te destinacije, je možno, da se bo s tem povečala količina materialov s slabšo kvaliteto, ki se že tako borijo, da bi našli dom.

Spodbudno je, da kot odgovor pomanjkanju dostopnih izvoznih trgov, vidimo podjetja, ki operirajo z odpadki in investirajo v Evropi, da bi lahko proces izboljšali.

Čista frakcija ključna pri reciklaži materiala za stik z živili

I

K kot združenje je definiralo dva cilja. Prvi se tiče reciklabilnosti, drug se tiče recikla- ta. »Naš cilj je, da sprocesiramo milijon ton reciklata do leta 2025 s plastično embalažo,«

je povedala dr. Isabell Schmidt. »To je veliko glede na to, da je kot del plastične strategije EU komisija povabila industrijo, da sprocesira 10 milijonov ton po Evropi, kar ne vključuje le embalaže, temveč tudi gradnjo, avtomobilsko in razne druge industrije. Seveda, embalaža je aplikacija visoke vrednosti v primerjavi s kon- strukcijo, za katero je težje uporabiti PCR. Po drugi strani obstajajo visoke omejitve, na pri- mer na področju embalaže za živila zaradi stika embalaže z živilom. Čeprav obstajajo visoko kvalitetni reciklati, ki jih je mogoče uporabiti za stik z živili na področju PE, ostaja zelo malo možnosti za druge tipe plastike. Čeprav ne bi namenila tako velikega pomena stiku z živili.

Ne začenjajmo delati sprememb na najtežjem področju!«

N

ajpomembnejši faktor pri reciklaži za stik z živili je čista frakcija. »Reciklat iz rume- nega zabojnika je velikokrat mešan in umazan (rumeni zabojniki so v rabi v Nemčiji za zbi- ranje lahke embalaže). Čiste frakcije so ključ.

Slišala sem, da obstajajo v Angliji reciklažne tovarne, ki ustvarjajo embalažni material za stik z živili iz recikliranih plastenk za mleko, vendar je to najbrž izjema. Izziv je, da v tem tre- nutku preprosto ni dovolj reciklirane plastike v kvaliteti, ki jo embalažna industrija potrebuje in uporablja tudi zunaj prehrambne industri- je. Obstaja nekaj primerov uspešnih izdelkov, na primer podjetji Werner&Mertz in Henkel, vendar je dvig uporabe reciklata težaven, če ga na trgu preprosto ni dovolj. Pomembno bo in- vestirati več in več in ustvariti boljše ločevanje in procesiranje na višji ravni med reciklažo z dodajanjem vmesnih procesnih korakov, da bi lahko dobili bolj kvaliteten reciklat. To seveda stane.«

D

rug izziv je povpraševanje. Obstaja pri- ložnost za rabo reciklatov v več različnih tipih embalaže. Na primer, nemško podjetje Jokey Plastics ima vedro za barvo z visoko vsebnostjo reciklata že dolga leta na svojem portfoliju, vendar povpraševanje po njem ni bilo veliko. »Material je sicer siv, kar morda odvrne nekaj ljudi,« je povedala Isabell, »vendar

moramo ustvariti sprejemanje in razumevanje, da tako pač izgleda reciklirana plastika. Kljub temu služi svojemu namenu, podobno reci- kliranemu papirju, pod sloganom siva je nova zelena.« Potreben bo tudi dodatni potrošniški poteg, da bi lahko privedli dodano vrednost PCR materiala (dražji kot deviška plastika) k ekonomski upravičenosti.

reciklažerji so premajhni, da bi vzdrževali raven kvalitete

N

ekaj časa je industrija opozarjala na po- trebo bo konsistentni kvaliteti v PCR, če se bodo povečali volumni njene rabe v emba- laži, še posebej pri aplikacijah višje kvalitete.

»Najbolj pomembno je, da se kvaliteto in var- nost reciklatov, ki gredo nazaj v (na primer) stik z živili, varuje,« je dodal Adrian Whyle.

»Primerne varnostne zaklopke v zakonodaji so nuja, čeprav bo trajalo, da to razvijemo.«

Izziv kvalitete je tudi v odnosu z dinamiko na trgu. »Reciklažerji v Nemčiji so SME (srednja in majhna podjetja) v primerjavi z multina- cionalkami, kot so Dow in Borealis, ki lahko ustvarijo ogromne volumne homogene, viso- ko kvalitetne surovine,« je pripomnila Isabell Schmidt. »To je velik izziv pri proizvodnji re- ciklata, saj mora biti kvaliteta zanesljiva. Ne moremo si privoščiti, da prekinemo proizvodni proces, ker je stroj zamašen. Trenutno večina reciklažerjev ni dovolj velikih, da bi lahko to uresničili.« Čeprav se proizvajalci osnovnega materiala zelo zanimajo za reciklažo, kot je videti iz Borealisovega nakupa mtm Plastics GmbH. »Takšen nakup omogoča dobavitelju, da pridobi material homogene kvalitete,« je povedala Isabell. »Proizvajalec lahko kupi že pripravljeno mešanico, ki vsebuje določen od- stotek reciklirane plastike, ne da bi moral sam mešati izdelek, kar olajša proces.«

kemična reciklaža lahko spremeni igro

P

aradigma okoli PCR je lahko napisana ponovno, ko in če surovine ali kemična reciklaža prevzame stvar. »Ta zagotavlja poten- cialno rešitev za varno preoblikovanje plastike nizke kvalitete v visoko kvalitetno plastiko, kar je nepresenetljivo za to področje, kjer so proi- zvajalci plastike aktivno udeleženi,« je zaključil Adrian Whyle. Zadnja naznanila podjetji BASF in SABIC sta poudarila njihovo delo pri preobli- kovanju odpadne plastike v surovino, kar spre- menijo nazaj v deviško plastiko. Pri Styrenics Circular Solutions raziskujejo te možnosti za polistiren. Čeprav so še v razvoju, te možnosti ponujajo navdušujoč potencial – če bomo lahko nagovorili ekonomske in tehnološke izzive. 

april 2019

Od leve: mag. Črtomir Remec, dr. Bruno Dujić, Marjan Pipenbaher, Gonk Ke in Marwan Abdelhamid

13 9 14 OKOLJE

dijaki Biotehniške šole maribor so pogozdovali

Tako kot številni prostovoljci po Sloveniji smo se tudi zaposleni na Biotehniški šoli Maribor skupaj z dijaki pridružili vseslovenski akciji

»Pomladimo gozdove«. Glede na naravne nesreče, ki so v zadnjih letih prizadele naše gozdove, menimo, da bi bilo potrebnih še več tovrstnih akcij. To so pokazali tudi naši dijaki, ki so se prostovoljno odločili, da s svojim delom primaknejo drobec k ponovni oživitvi poškodo- vanih gozdov. Tako je čutila Zala, ko je dejala:

»Kaj pa naj bi počela doma v tem času? Spala?

Ob šestih mi ni bilo težko vstati za naravo.«

Njeno odločitev je podkrepil še Luka: »Že tako imamo onesnažen zrak, zato naj bo okrog nas čim več gozdov. Žal pa je odnos ljudi do gozdov slab, saj jih vse preveč še vanje odmetava smeti, vedno več motoristov pa uničuje podrast.« Da je akcija dosegla svoj namen, so dijaki pokazali v ponedeljek v šoli, ko so sošolcem navduše- no pripovedovali o sobotnem pogozdovanju na Pohorju. Zagotovo se bo podobnih akcij v prihodnje udeležilo še več mladih iz naše šole.

Zapisal: Simon Gračner Biotehniška šola Maribor www.bts.si

peFC™ certifikat za trajnostno ravnanje z gozdovi

Mednarodno podjetje Bureau Veritas v svojem naboru trajnostnih rešitev ponuja tudi certi- ficiranje v skladu s shemo PEFC™. PEFC™ ali Programme for the Endorsement of Forest Certification je mednarodna neprofitna in nevladna organizacija, katere namen je spod- bujanje trajnostnega upravljanja z gozdovi.

V dobavni verigi morajo biti certificirane vse organizacije. Tako je zagotovljeno, da gozdni proizvodi (les, lesni proizvodi, papir in papirni proizvodi), ki so sestavni del končnega proizvo- da, izvirajo iz gozda, ki izpolnjuje v standardu

opredeljene okoljske, družbeno-socialne, etične in ekonomske zahteve. Certificiranje PEFC™ Forest Management je namenjeno or- ganizacijam, ki upravljajo lastne gozdne vire in ki bi rade svojim strankam sporočile, da gozd upravljajo na trajnostni način. V primeru, če želi organizacija prodajati PEFC™ certificiran les, mora pridobiti tudi certifikat PEFC™ CoC za sledljivost v lesnopredelovalni verigi. V za- dnjem času vse več organizacij upošteva trende trajnostnega ravnanja z okoljem in posledič- no od svojih dobaviteljev prav tako zahteva dokazovanje trajnostnih rešitev s PEFC™ ali podobnimi certifikati.

Bureau Veritas, d.o.o.

www.bureauveritas.si

nagrada za inovativnost pri graditvi objektov dr. Brunu dujiću

V aprilu je v Ljubljani potekal Svetovni grad- beni forum. V ospredju je bila tema o odpor- nosti stavb in infrastrukture. Strokovnjaki z vsega sveta so razpravljali o delu inženirjev in gradbenikov ter o naprednih rešitvah za do- seganje trajnostnih ciljev Združenih narodov.

Inženirska zbornica Slovenije je podelila tudi dve nagradi Jožefa Mraka za inovativnost pri graditvi objektov 2019. Nagrado za inovativ- nost pri graditvi objektov je prejel inovator in podjetnik dr. Bruno Dujić, direktor in vodja razvoja v podjetju CBD gradbeno in poslovno projektiranje d.o.o. Mag. Črtomir Remec je pre- jem nagrade utemeljil z naslednjimi besedami:

»Dr. Bruno Dujić je nagrado prejel za razvoj inovativnih postopkov pri celovitih prenovah,

Novice Zelenega

omrežja

med člani zelenega omrežja:

Fotografije: arhiv članov

za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716