9 a l e b a
T Čistidobičekinčistaizgubagospodarskihdružbpredelovalnihdejavnostivletu2005
i t s o n v a j e d h i n l a v o l e d e r p a j č o r d o p d o P
K E Č I B O D I T S I
Č ČISTAIZGUBA NETOČISTIDOB.+ -. G Z I A T S I Č O T E N o
li v e t Š
b ž u r d
k e s e n Z
T I S o i m v
o li v e t Š
b ž u r d
v k e s e n Z
T I S o i m
k e s e n Z
T I S o i m v A
D Proiz.hrane,pjiač,tobačnihizdelkov 252 9.084 149 8.639 445 B
D Proiz.teksitil,jtekstlinih,krznenihizde.l 295 4.563 183 6.583 -2.020 C
D Proiz.usnja,obutv.inusnjenihizde.l 39 1.045 31 1.556 -511 D
D Obdelavainpredelavalesa 323 3.478 141 3.031 447 E
D Proiz.vlaknin,papijra,založništvo, itsk. 742 11.343 295 4.141 7.202 F
D Proiz.koksa,natfnihdeirvat,.jed.rgoirvo 1 2 2 1.536 -1.534 G
D Proiz.kemikail,jkem.izd,.ume.tvlaknin 104 52.083 33 2.608 49.475 H
D Proiz.izgumeinplasitčnihmas 367 16.242 114 1.663 14.579 I
D Proiz.drugihnekovinskihmineralnihizd. 162 10.286 66 4.601 5.685 J
D Proiz.kovininkovinskihizdelkov 1.061 32.378 300 3.575 28.803 K
D Proiz.strojevinnaprav 408 19.967 85 4.049 15.918 L
D Proiz.elektirčneinopitčneopreme 567 24.239 181 7.766 16.473 M
D Proiz.vozliinplovli 100 19.374 47 3.954 15.420 N
D Proiz.pohištva,d.rpred.dej,.reciklaž. 348 8.428 163 2.441 5.987
J A P U K
S 4.769 212.512 1.790 56.143 156.369
r i
V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2005.
Èista izguba
drub je bila v
primerjavi s
prejnjim letom
veèja za 2,3 %
23
Delovni zvezek 14/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005
veèji kot v prejnjem letu. Na tolikno poveèanje neto èistega dobièka drub so v letu 2005 vplivali neto uèinki terjatev in obveznosti za odloene davke (glej toèko 1.1). Brez njihovega vpliva bi bil neto èisti dobièek drub v letu 2005 samo za 8,2 % veèji kot v prejnjem letu.
Neto èisti dobièek so izkazale drube v desetih dejavnostih. V primerjavi s predhodnim letom je bil pri drubah v estih dejavnostih veèji (v gradbenitvu;
prometu, skladièenju in zvezah; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov iroke porabe; finanènem posrednitvu; predelovalnih dejavnostih ter v oskrbi z elektriko, plinom in vodo), pri drubah v tirih dejavnostih pa manji (v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah; zdravstvu in socialnem varstvu; drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih ter v izobraevanju).
Neto èisto izgubo so v letu 2005 izkazale drube v petih dejavnostih. V primerjavi s predhodnim letom je bila pri drubah v dveh dejavnostih veèja (v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter ribitvu), pri drubah v treh dejavnostih pa manja (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu, gostinstvu ter rudarstvu). Najveèjo neto èisto izgubo so izkazale drube v dejavnosti rudarstva.
Najveèji del vrednosti celotnega neto èistega dobièka drub so v letu 2005 izkazale drube predelovalnih dejavnosti (36,1 %). Poslovni izid drub predelovalnih dejavnosti po posameznih podpodroèjih je razviden iz tabele 9.
1.3 Sredstva in obveznosti do virov sredstev vseh gospodar-skih drub skupaj in po posameznih dejavnostih v letu 2005
Drube so imele ob koncu leta 2005 17.964.624 milijonov tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev. To je za 12,0 % veè kot ob koncu leta 2004 oziroma za 9,7 odstotne toèke veè, kot so se v tem èasu poveèale cene ivljenjskih potrebèin (indeks XII 2005/XII2004 je bil 102,3 %), kar kae na realno poveèanje njihove vrednosti.
V letu 2005 je v izkazani vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev upotevano samo posebno prevrednotovanje bilanènih postavk, ki so ga drube morale opraviti po SRS v skladu s spremembo cen sredstev in dolgov zaradi njihove okrepitve oziroma oslabitve. Tako kot v prejnjih treh letih drube tudi v letu 2005 niso opravile splonega prevrednotovanja, ker je bila nominalna rast teèaja evra v preteklem koledarskem letu manja, kot je opredeljeno v SRS.
1.3.1 Sredstva
Ob koncu leta 2005 so imele drube med sredstvi 61,8 % stalnih sredstev, 37,7 % gibljivih sredstev in 0,5 % aktivnih èasovnih razmejitev.
Stalna sredstva v vrednosti 11.110.564 milijonov tolarjev so bila realno za 8,4 % veèja kot ob koncu preteklega leta. V tej vrednosti je bil dele opredmetenih osnovnih sredstev 65,2 %, dolgoroènih finanènih nalob 31,6 % in dele neopredmetenih dolgoroènih sredstev 3,2 %.
Neto èisti dobièek drub je bil za 12,6 % veèji kot v prejnjem letu
Neto èisto izgubo so izkazale drube v petih
dejavnostih
Vrednost
sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev se je realno
poveèala
24 UMAR Delovni zvezek 14/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005
Opredmetena osnovna sredstva so znaala 7.248.539 milijonov tolarjev. Od tega je bilo 66,2 % zemljiè in zgradb, 24,4 % opreme, 8,2 %, opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji in izdelavi ter 1,2 % drugih opredmetenih osnovnih sredstev. To so sredstva, ki jih imajo drube v lasti ali finanènem najemu in jih uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali upravljanju storitev oziroma jih dajejo v najem ali za pisarnike namene. Znaèilno zanje je, da se po prièakovanjih uporabljajo veè kot eno obraèunsko obdobje. Njihova skupna vrednost je bila v primerjavi s koncem preteklega leta realno veèja za 5,7 %.
:
25
Delovni zvezek 14/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005
Dolgoroène finanène nalobe so znaale 3.509.686 milijonov tolarjev. To so nalobe, ki naj bi jih drube posedovale veè kot leto dni in niso namenjene trgovanju, ampak jih imajo zato, da bi z njihovimi donosi dolgoroèno poveèevale svoje finanène prihodke. Mednje spadajo dolgoroène finanène nalobe v kapital drugih podjetij, lastne delnice in lastne delee, premiènine, nepremiènine (ki jih imajo drube v posesti za trgovanje ali jih dajejo v finanèni najem, da bi z njimi dolgoroèno dosegale donose) ter v finanène dolgove drugih podjetij, drave ali drugih izdajateljev (dana dolgoroèna posojila, kupljene obveznice itd.). Njihova skupna vrednost se je v primerjavi s koncem preteklega leta med stalnimi sredstvi najbolj poveèala, in sicer realno za 14,6 %.
Neopredmetena dolgoroèna sredstva so imela z vrednostjo 352.339 milijonov tolarjev najmanji dele v stalnih sredstvih. Mednje tejemo dolgoroèno odloene stroke poslovanja in razvijanja, dolgoroène premoenjske pravice, nalobe v dobro ime prevzetega podjetja ter predujme za neopredmetena dolgoroèna sredstva.
Njihova skupna vrednost je bila v primerjavi s stanjem ob koncu preteklega leta realno veèja za 7,5 %.
Druga veèja skupina sredstev so gibljiva sredstva v vrednosti 6.769.655 milijonov tolarjev. Njihova vrednost se je v primerjavi s stanjem ob koncu preteklega leta realno poveèala za 11,3 %, to je za 2,9 odstotne toèke veè, kot se je v tem èasu poveèala realna vrednost stalnih sredstev.
Dobro polovico vrednosti gibljivih sredstev so pomenile poslovne terjatve. Z zneskom 3.417.150 milijonov tolarjev so bile realno za 12,3 % veèje kot ob koncu preteklega leta. Po zapadlosti v plaèilo loèimo kratkoroène in dolgoroène poslovne terjatve. Kratkoroène poslovne terjatve so imele 88,5-odstotni dele v poslovnih terjatvah in so bile v primerjavi s koncem preteklega leta realno veèje za 9,9 %;
dolgoroène poslovne terjatve, ki so imele samo 11,5-odstotni dele v poslovnih terjatvah, pa so bile v primerjavi s koncem preteklega leta realno veèje za 35,5 %.
Zaloge, ki so imele 22,5-odstotni dele v gibljivih sredstvih, so bile v primerjavi s koncem preteklega leta realno veèje za 10,6 %. Kratkoroène finanène nalobe z 21,3-odstotnim deleem v gibljivih sredstvih so bile realno veèje za 8,6 %. To so nalobe, ki naj bi jih drube posedovale manj kot leto dni in naj bi bile namenjene trgovanju (nalobe v kapital drugih podjetij, dana kratkoroèna finanèna posojila in kupljeni vrednostni papirji, med njimi tudi lastne delnice). Drube jih posedujejo zato, da bi z donosi teh sredstev kratkoroèno poveèale svoje finanène prihodke.
Vrednost dobroimetja pri bankah, èekov in gotovine z najmanjim, 5,6-odstotnim deleem v gibljivih sredstvih, je bila v primerjavi s koncem preteklega leta realno veèja za 17,1 %.
Veèje poveèanje vrednosti gibljivih sredstev v primerjavi z vrednostjo stalnih sredstev se kae tudi v strukturi sredstev drub. Od konca leta 2004 do konca leta 2005 se je dele gibljivih sredstev poveèal s 37,1 % na 37,7 % (predvsem na raèun poveèanja delea dolgoroènih poslovnih terjatev) in zmanjal dele stalnih sredstev z 62,5 % na 61,8 % (predvsem na raèun zmanjanja delea opredmetenih osnovnih sredstev). Do poveèanja delea gibljivih sredstev in zmanjanja delea stalnih sredstev je prilo tudi v strukturi sredstev drub v desetih dejavnostih (v rudarstvu;
predelovalnih dejavnostih; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; gradbenitvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov iroke porabe; gostinstvu; prometu, skladièenju in zvezah; finanènem posrednitvu; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah). V strukturi sredstev drub zdravstva in socialnega varstva se je ob nespremenjenem deleu gibljivih sredstev za 0,1