izbrisanih skoraj dvakrat

veè pravnih

oseb kot v letu

2004

31

Delovni zvezek 14/2006 UMAR

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005

deloma z zaèetkom ugotavljanja izbrisnega razloga iz 1. toèke 25. èlena ZFPP.

Slednjega je AJPES zaèel ugotavljati po 23. juliju 2004, vendar samo za tiste družbe, katerih poslovno leto se je konèalo 23. julija. Za veèino družb, katerih poslovno leto je enako koledarskemu, je omenjeni izbrisni razlog nastal šele leta 2005 ob predložitvi letnega poroèila za leto 2004.

1.5 Uspešnost poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj in po posameznih dejavnostih v letih 2004 in 2005

Podatke iz letnih poroèil je za leto 2005 AJPES-u predložilo 1.643 oziroma 3,9 % veè družb kot za leto 2004. Število družb se je poveèalo v enajstih dejavnostih, najbolj v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah (za 800) ter gradbeništvu (za 421). Nespremenjeno je ostalo v ribištvu, zmanjšalo pa se je v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe (za 93), rudarstvu (za 2) ter v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju (za 1). Temu ustrezno se je spremenila tudi struktura skupnega števila družb (glej tabelo 3 v podatkovni prilogi).

Z veèjim številom družb se je poveèalo število zaposlenih za 6.548 oziroma 1,4 %.

Poveèalo se je pri družbah v desetih dejavnostih, najbolj v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah (za 2.667) ter v gradbeništvu (za 1.768) . Manj zaposlenih so imele družbe v petih dejavnostih: v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju (za 1.013), predelovalnih dejavnostih (za 933), rudarstvu (za 226), kmetijstvu lovu in gozdarstvu (za 26) ter izobraževanju (za 1). Omenjene spremembe so nekoliko spremenile strukturo skupnega števila zaposlenih (glej tabelo 3 v podatkovni prilogi).

Kljub spremembam so imele družbe iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe v obeh letih najveèji delež v strukturi skupnega števila družb (v letu 2004 30,8 %, v letu 2005 29,4 %). Najveèji delež v strukturi skupnega

števila zaposlenih so imele v obeh letih družbe predelovalnih dejavnosti (v letu 2004 44,7 %, v letu 2005 43,9 %). Slednje so v obeh letih tudi najveè prispevale k skupnim prihodkom (v letu 2004 35,3 % in 2005 34,4 %), celotni dodani vrednosti (v letu 2004 41,7 %, v letu 2005 40,8 %) in celotni vrednosti sredstev družb (ob koncu leta 2004 27,0 %, ob koncu leta 2005 26,2 %).

Po podatkih o poslovnem izidu so družbe v letu 2005 v primerjavi z družbami v letu 2004 izkazale za 6,3 % veèji èisti dobièek, za 2,7 % manjšo èisto izgubo in za 10,7 % veèji neto èisti dobièek (pozitivna razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo).

Uspešnejše poslovanje družb v letu 2005 v primerjavi z družbami v letu 2004 potrjujejo tudi kazalniki produktivnosti, izvozne usmerjenosti, celotne gospodarnosti in dobièkonosnosti poslovanja (glej tabelo 5 v podatkovni prilogi).

Kazalnika produktivnosti dela, merjena s skupnimi prihodki na zaposlenega in z dodano vrednostjo na zaposlenega, sta bila v letu 2005 veèja kot v letu 2004. Skupni prihodek na zaposlenega se je pri vseh družbah skupaj poveèal z 28.592 tisoè tolarjev v letu 2004 na 30.393 tisoè tolarjev v letu 2005, to je za 6,3 %. Poveèal se je pri družbah v osmih dejavnostih (v rudarstvu; predelovalnih dejavnostih; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; gradbeništvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov

široke porabe; prometu, skladišèenju in zvezah; izobraževanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah) in zmanjšal pri družbah v drugih sedmih dejavnostih.

V letu 2005 so najveè skupnih prihodkov na zaposlenega dosegle družbe v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (59.106 tisoè tolarjev),

V letu 2005 je bilo 1.643 veè družb in 6.548 veè zaposlenih kot v letu 2004

Družbe v letu 2005 so v primerjavi z družbami v letu 2004 izkazale boljše kazalnike:

- produktivnosti dela

32 ^UMAR Delovni zvezek 14/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005

najmanj pa družbe v dejavnosti gostinstva (11.738 tisoè tolarjev). Dodana vrednost na zaposlenega se je pri vseh družbah skupaj poveèala s 6.675 tisoè tolarjev v letu 2004 na 6.965 tisoè tolarjev v letu 2005, to je za 4,3 %. Poveèala se je pri družbah v vseh posameznih dejavnostih, razen v treh (v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah), v katerih se je zmanjšala. V letu 2005 so najveèjo dodano vrednost na zaposlenega izkazale družbe v finanènem posredništvu (16.135 tisoè tolarjev), najmanjšo pa družbe v ribištvu (3.990 tisoè tolarjev).

Kazalnik izvozne usmerjenosti, merjen z deležem skupnih prihodkov, ustvarjenih od prodaje na tujem trgu, se je pri vseh družbah skupaj poveèal s 26,6 % v letu 2004 na 27,9 % v letu 2005. Poveèal se je pri družbah v desetih dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; ribištvu; rudarstvu; predelovalnih dejavnostih; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe; v prometu, skladišèenju in zvezah; finanènem posredništvu; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah). Ker družbe v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ustvarijo zelo malo èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu, je bil njihov delež v skupnih prihodkih v obeh letih enak 0. V drugih štirih dejavnostih se je delež zmanjšal. Tudi v letu 2005 so najveèji kazalnik izvozne usmerjenosti izkazale družbe predelovalnih dejavnosti (glej tabelo 4 v podatkovni prilogi).

Kazalnik celotne gospodarnosti se je pri vseh družbah skupaj poveèal z 1,038 v letu 2004 na 1,040 v letu 2005. Poveèal se je pri družbah v šestih dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; gradbeništvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe; gostinstvu; prometu, skladišèenju in zvezah ter v zdravstvu in socialnem varstvu). Pri družbah predelovalnih dejavnostih je ostal isti, pri družbah vseh drugih dejavnosti pa se je poslabšal. V letu 2005 je bil manjši od 1 (prihodki so bili manjši od odhodkov) v štirih dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; ribištvu;

rudarstvu ter v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju). Najveèji je bil v dejavnosti finanènega posredništva (1,166). Kazalnik gospodarnosti poslovanja vseh družb skupaj je bil v obeh letih 1,040. Leta 2005 se je v primerjavi z letom 2004 gospodarnost poslovanja izboljšala v osmih dejavnostih, v sedmih dejavnostih pa poslabšala (v ribištvu; rudarstvu; predelovalnih dejavnostih; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah; javni upravi, obrambi Slika 5: Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah posameznih dejavnosti v letih

2004 in 2005 (v tisoè SIT)

0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 14.000 16.000 18.000

A B C D E F G H I J K L M N O

V tisoè SIT

Leto 2004 Leto 2005

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leti 2004 in 2005.

- izvozne usmerjenosti

- celotne gospodarnosti

33

Delovni zvezek 14/2006 UMAR

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005

in socialnem zavarovanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah). V letu 2005 je bil manjši od 1 (poslovni prihodki so bili manjši od poslovnih odhodkov) v

štirih dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; ribištvu; rudarstvu ter v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju). Pri družbah v vseh drugih dejavnostih je bil veèji od 1, najveèji pa je bil v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih (1,076).

Izboljšala sta se tudi kazalnika dobièkonosnosti poslovanja, merjena z neto èistim dobièkom na zaposlenega in neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost kapitala. Neto èisti dobièek na zaposlenega vseh družb skupaj se je poveèal z 836 tisoè tolarjev v letu 2004 na 913 tisoè tolarjev v letu 2005. Poveèal se je v petih dejavnostih (v predelovalnih dejavnostih; gradbeništvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe; prometu, skladišèenju in zvezah ter v zdravstvu in socialnem varstvu). Najveèji neto èisti dobièek na zaposlenega so tudi v letu 2005 izkazale družbe v dejavnosti finanènega posredništva (5.648 tisoè tolarjev).

Dobièkonosnost kapitala (neto èisti dobièek na povpreèno vrednost kapitala) vseh družb skupaj se je poveèala s 5,6 % na 5,8 %. Poveèala se je v šestih dejavnostih (v predelovalnih dejavnostih; gradbeništvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe; prometu, skladišèenju in zvezah; izobraževanju ter v zdravstvu in socialnem varstvu). Najveèjo dobièkonosnost kapitala so v letu 2005 izkazale družbe v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (10,0 %). Dobièkonosnost sredstev (neto èisti dobièek na povpreèno vrednost sredstev) vseh družb skupaj je bila v letu 2005 (2,5 %) nekoliko manjša kot v letu 2004 (2,6 %). Poveèala se je samo v štirih dejavnostih (v gradbeništvu;

trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe; prometu, skladišèenju in zvezah ter v zdravstvu in socialnem varstvu). V letu 2005 so tudi najveèjo dobièkonosnost kapitala izkazale družbe v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (3,7 %).

Kazalniki stanja financiranja ob koncu leta 2005 kažejo manjšo stopnjo lastniškosti financiranja, veèjo stopnjo dolžniškosti financiranja ter veèji koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja družb kot ob koncu leta 2004. Stopnja lastniškosti financiranja družb (ki nam pove, kolikšen del premoženja so družbe financirale s kapitalom) se je v tem èasu zmanjšala s 44,7 % na 43,1 %. Zmanjšala se je v vseh posameznih dejavnostih, razen štirih (v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov

široke porabe; prometu, skladišèenju in zvezah; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah), v katerih se je poveèala.

Stopnja dolžniškosti financiranja družb (ki nam pove, kolikšen del premoženja so družbe financirale z dolgovi) se je od konca leta 2004 do konca leta 2005 poveèala z 52,5 % na 54,3 %. Poveèala se je v vseh posameznih dejavnostih, razen štirih (v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe; gostinstvu; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah), v katerih se je zmanjšala. Te spremembe so poveèale koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja družb z 1,173 na 1,261. To pomeni, da so imele družbe na 1.000 tolarjev kapitala ob koncu leta 2004 1.173 tolarjev dolgov, ob koncu leta 2005 pa 1.261 tolarjev dolgov. Koeficient se je poveèal v vseh tistih dejavnostih, v katerih se je poveèala stopnja dolžniškosti financiranja in hkrati zmanjšala stopnja lastniškosti financiranja. Ob koncu leta 2005 je bila stopnja lastniškosti financiranja najveèja v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (67,4 %), stopnja dolžniškosti financiranja (85,4 %) in koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja (7,034) pa sta bila najveèja v gradbeništvu.

Kazalniki vodoravnega finanènega ustroja kažejo, da so imele družbe ob koncu leta 2005 nekoliko manjšo kapitalsko pokritost dolgoroènih sredstev, nekoliko manjšo

in dobièkonosnosti