Neto èista izgu- izgu-ba zadrug je

7 1 a l e b a

T Čistidobičekinčistaizgubazadrugvposameznihdejavnostihvletu2005

t s o n v a j e D

K E Č I B O D I T S I

Č ČISTAIZGUBA NETOČISTIDOB.+ -. G Z I A T S I Č O T E N o

li v e t Š

g u r d a z

v k e s e n Z

T I S č o s i t

o li v e t Š

g u r d a z

v k e s e n Z

T I S č o s i t

k e s e n Z

T I S č o s i t v

A Kmetjistvo,lov,gozdarstvo 56 269.201 51 1.233.429 -964.228

B Ribištvo 1 137 3 4.405 -4.268

C Rudarstvo 0 0 1 88 -88

D Predelovalnedejavnosit 13 118.997 10 252.106 -133.109 E Oskrbazelektirko,pilnominvodo 2 252 2 101 151

F Gradbeništvo 15 57.467 3 55.291 2.176

G Trgovina,popravliamotornihvozli 44 347.669 16 89.189 258.480

H Gositnstvo 1 3.118 0 0 3.118

I Prome,tskladiščenjeinzveze 12 131.606 5 7.916 123.690 K Nepremičnine,najeminposlovnestortive 25 241.249 23 13.640 227.609 N Zdravstvoinsocialnovarstvo 0 0 3 32.721 -32.721

J A P U K

S 169 1.169.696 117 1.688.886 -519.190

r i

V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidazadrugzaleto2005.

Slika 22: Neto èisti dobièek (izguba) zadrug v posameznih dejavnostih v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 (v mio SIT)

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida zadrug za leto 2005.

-1.000 -800 -600 -400 -200 0 200 400

A B C D E F G H I K N O

V mio SIT

Leto 2005 Leto 2004

Neto èista

izgu-ba zadrug je

bila za 30,9 %

manjša kot v

prejšnjem letu

67

Delovni zvezek 14/2006 UMAR

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Zadruge v letu 2005

6.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Ob koncu leta 2005 so imele zadruge 118.104 milijonov tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, to je realno za 5,8 % veè kot ob koncu leta 2004.

Med sredstvi sta se v tem èasu poveèali realna vrednost stalnih sredstev za 4,0 % (zaradi poveèanja realne vrednosti dolgoroènih finanènih naložb) in realna vrednost gibljivih sredstev za 7,9 % (predvsem na raèun poveèanja realne vrednosti kratkoroènih poslovnih terjatev). Zaradi teh sprememb se je v strukturi sredstev zmanjšal delež stalnih sredstev z 58,5 % na 57,5 % in poveèal delež gibljivih sredstev z 41,1 % na 41,9 %.

Med obveznostmi do virov sredstev sta se poveèali realna vrednost kapitala za 6,1 % in realna vrednost finanènih in poslovnih obveznosti za 6,3 %. V strukturi obveznosti do virov sredstev sta se oba deleža nekoliko poveèala, in sicer delež

kapitala s 47,3 % na 47,4 % in delež finanènih in poslovnih obveznosti z 49,9 % na 50,1 %.

6.2 Uspešnost poslovanja zadrug v letih 2004 in 2005

Od leta 2004 do leta 2005 se je skupno število zadrug poveèalo za 3 oziroma 0,9 %. Njihovo število se je poveèalo v petih dejavnostih, najbolj v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe (za 7 oziroma 12,1 %) ter v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah (za 5 oziroma 8,1 %). Zmanjšalo se je v treh dejavnostih, najbolj v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu (za 10 oziroma 8,0 %).

V letu 2005 so samo zadruge v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov

široke porabe zaposlovale (51 oziroma 3,7 %) veè delavcev kot v letu 2004. V vseh drugih dejavnostih se je število zaposlenih zmanjšalo, najbolj v zadrugah kmetijstva, lova in gozdarstva (za 104 oziroma 5,8 %). Skupno so zadruge v letu 2005 zaposlovale 84 oziroma 2,2 % manj delavcev kot zadruge v letu 2004.

Skupno poslovanje zadrug je bilo v letu 2005 uspešnejše kot poslovanje zadrug v letu 2004 in izkazana je bila za 42,0 % manjša neto èista izguba. Boljši poslovni izid so izkazale zadruge v naslednjih šestih dejavnostih:

• kmetijstvo, lov in gozdarstvo (za 11,9 % manjša neto èista izguba);

• ribištvo (za 38,3 % manjša neto èista izguba);

• gradbeništvo (neto èisti dobièek, v letu 2004 neto èista izguba);

• trgovina, popravila motornih vozil in izdelki široke porabe (neto èisti dobièek, v letu 2004 neto èista izguba);

• gostinstvo (za skoraj 15-krat veèji neto èisti dobièek)

• ter nepremiènine, najem in poslovne storitve (za skoraj 110-krat veèji neto èisti dobièek).

Zadruge v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva, ki najbolj vplivajo na skupno poslovanje zadrug, so od leta 2004 do leta 2005 poveèale prihodke na zaposlenega, izvozno usmerjenost, izboljšale celotno gospodarnost ter zmanjšale neto èisto izgubo na povpreèno vrednost sredstev in na povpreèno vrednost kapitala.

Kazalnika produktivnosti dela kažeta, da so zadruge v letu 2005 ustvarile za 8,4 % veè prihodkov in za 4,4 % veè dodane vrednosti na zaposlenega kot v letu 2004. V tem èasu se je zmanjšala samo dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti

Vrednost

sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev zadrug se je realno poveèala za 5,8 %

Od leta 2004 do leta 2005 se je število zadrug poveèalo za 3,

število njihovih zaposlenih pa se je zmanjšalo za 84

Zadruge v letu 2005 so v primerjavi z zadrugami v letu 2004 izkazale boljše kazalnike:

- produktivnosti dela

68 ^UMAR Delovni zvezek 14/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Zadruge v letu 2005

kmetijstva, lova in gozdarstva (za 4,4 %). V obeh letih sta bila oba kazalnika najveèja pri zadrugah v dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez. V tej dejavnosti so se prihodki na zaposlenega poveèali s 55.713 tisoè tolarjev v letu 2004 na 56.609 tisoè tolarjev v letu 2005 (za 1,6 %), dodana vrednost na zaposlenega pa z 10.589 tisoè tolarjev v letu 2004 na 11.708 tisoè tolarjev v letu 2005 (za 10,6 %).

Kazalnik izvozne usmerjenosti (merjen z deležem èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v skupnih èistih prihodkih od prodaje) zadrug se je poveèal z 2,9 % v letu 2004 na 5,8 % v letu 2005. Izvozno usmerjenost so poveèale zadruge v štirih dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; predelovalnih dejavnostih; gradbeništvu ter trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe). Tudi ta kazalnik je bil v obeh letih najveèji pri zadrugah v dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez (v letu 2004 20,0 %, v letu 2005 18,0 %).

Kazalnik celotne gospodarnosti se je pri vseh zadrugah skupaj poveèal z 0,995 v letu 2004, na 0,998 v letu 2005. Kazalnik se je poveèal pri zadrugah v petih dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; gradbeništvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe; gostinstvu ter v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah). V letu 2005 je bil manjši od 1 (prihodki so bili manjši od odhodkov) pri zadrugah v štirih dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; ribištvu;

predelovalnih dejavnostih ter zdravstvu in socialnem varstvu). Nekoliko se je poveèal tudi kazalnik gospodarnosti poslovanja pri vseh zadrugah skupaj, in sicer z 0,995 v letu 2004 na 0,997 v letu 2005. Poveèal se je samo pri zadrugah v dveh dejavnostih (v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe ter v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah). V letu 2005 je bil manjši od 1 (poslovni prihodki so bili manjši od poslovnih odhodkov) v petih dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; ribištvu; predelovalnih dejavnostih; gradbeništvu ter v zdravstvu in socialnem varstvu).

Ker so v letu 2004 in v letu 2005 vse zadruge skupaj izkazale neto èisto izgubo, so imeli kazalniki dobièkonosnosti poslovanja pri vseh zadrugah skupaj v obeh letih negativni predznak. V letu 2005 so dobièkonosno poslovale zadruge v šestih dejavnostih (v oskrbi z elektriko, plinom in vodo; gradbeništvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe; gostinstvu; prometu, skladišèenju in zvezah ter v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah). Najveèje kazalnike dobièkonosnosti sredstev in dobièkonosnosti kapitala so tudi v letu 2005 izkazale zadruge v dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez. Slednje so izkazale 4,0 % dobièkonosnost sredstev (merjeno z neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost sredstev) in 11,0 % dobièkonosnost kapitala (merjeno z neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost kapitala).

Kazalnika stanja financiranja kažeta, da se je od konca leta 2004 do konca leta 2005 pri vseh zadrugah skupaj poveèala stopnja lastniškosti financiranja (delež

premoženja zadrug, financiran s kapitalom) s 47,1 % na 47,4 %, stopnja dolžniškosti financiranja (delež premoženja zadrug, financiran s finanènimi in poslovnimi obveznostmi) pa je ostala enaka 50,1 %.

Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja vseh zadrug skupaj se je zmanjšal z 1,064 ob koncu leta 2004 na 1,058 ob koncu leta 2005. Ob koncu leta 2005 je bil manjši od 1 (finanène in poslovne obveznosti so bile manjše od kapitala) samo pri zadrugah v treh dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; gostinstvu ter v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah).

- izvozne usmerjenosti

- gospodarnosti

69

Delovni zvezek 14/2006 UMAR

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Zadruge v letu 2005

Koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog se je pri vseh zadrugah skupaj poveèal z 0,806 ob koncu leta 2004 na 0,822 ob koncu leta 2005. Ob koncu leta 2005 je bil veèji od 1 samo pri zadrugah v treh dejavnostih (v gradbeništvu; gostinstvu ter v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah), kar pomeni, da so zadruge v teh dejavnostih s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi skupaj v celoti pokrile vsa dolgoroèna sredstva in zaloge.

Ob koncu obeh let je bil najveèji pri zadrugah v dejavnosti gradbeništva (ob koncu leta 2004 1,473, ob koncu leta 2005 1,309).

Veè o kazalnikih uspešnosti poslovanja zadrug v letu 2005 glej v tabeli 27 v podatkovni prilogi.

71

Delovni zvezek 14/2006 UMAR

Poslovanja gospodarskih družb v letu 2005

In document Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 (Strani 66-71)