(pridobivanje mnenj)
(1) Investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
(2) Mnenje se pridobi, če je nameravana gradnja takšna, da je zanjo v skladu s predpisi treba pridobiti mnenje pristojnega mnenjedajalca ali če se gradnja nahaja v varovalnem pasu infrastrukture.
(3) Občina, na katere območju se nahaja nameravana gradnja, je mnenjedajalec glede skladnosti z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine. Na območju državnega prostorskega izvedbenega akta je mnenjedajalec glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti ministrstvo, pristojno za prostor, razen če gre za objekte, za katere gradbeno dovoljenje izda ministrstvo, pristojno za prostor. V tem primeru se mnenje ministrstva, pristojnega za prostor, ne pridobi, ampak se o tem odloči v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Če je uporaba občinskih prostorskih izvedbenih aktov na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora, izključena, mora to občina ugotoviti in navesti v svojem mnenju.
(4) Občina, na katere območju se nahaja nameravana gradnja, je mnenjedajalec glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe
(5) V mnenju se mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz njegove pristojnosti. Mnenje mora jasno izražati stališča mnenjedajalca in mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo in mora vključevati podatke in morebitne predloge, rešitve oziroma pogoje za izvedbo gradnje. (6)
60 / 159
Zahteva za izdajo mnenja mora vsebovati podatke, določene v predpisu iz osmega odstavka 29. člena tega zakona.
(7) Mnenjedajalec mora mnenje izdati v 15 dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Pri nepopolni zahtevi za izdajo mnenja mnenjedajalec zahteva dopolnitev v osmih dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna.
(8) Če mnenjedajalec ugotovi, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni izdelana v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti, izda odločbo, da se ne strinja z nameravano gradnjo. Zoper to odločbo je možna pritožba v osmih dneh. Do pravnomočne odločitve tega vprašanja investitor ne sme vložiti zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen če se odpove pravici do pritožbe oziroma pravici do vložitve tožbe v upravnem sporu.
Če je odločba mnenjedajalca, da se ne strinja z nameravano gradnjo, pridobljena po začetku postopka izdaje gradbenega dovoljenja, se postopek prekine do pravnomočne rešitve tega vprašanja.
(9) Če v posameznem zakonu ni določeno drugače, se za mnenje v skladu s tem zakonom šteje tudi mnenje upravljavca vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda namenjenega elektronskim komunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena, če se gradnja nahaja v 3 metrskem varovalnem pasu takšnih vodov, merjeno na vsako stran od osi voda ali roba objekta, pod pogojem, da so ti vodi evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture.
(10) Če ima mnenje določen čas veljavnosti, ne glede na določbe predpisov ta preneha teči, ko investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Če je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, velja čas veljavnosti, naveden v mnenju.
K 31. členu
Člen ureja pridobivanje mnenj, pri čemer ohranja možnost, da investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev lahko pa investitor pridobi mnenja tudi kasneje, saj ne gre za nepopolno vlogo, če mnenja zahtevi niso priložena.
Določba dosedanjega drugega odstavka se spremenjena tako, da v tekstu ni več besede
»komunalne« v povezavi z varovalnimi pasovi infrastrukture, saj komunalna infrastruktura predstavlja le vodovod, kanalizacijo in ceste, ne pa tudi druge infrastrukture, ki tudi ima varovalne pasove (npr. daljnovodi, plinovodi). Na ta način je jasno, da gre za dolžnost pridobiti si mnenje, če gre za nameravano gradnjo v varovalnem pasu infrastrukture.
Vejica v besedilu zakona je potrebna, ker občina izdaja mnenje tako glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, kot tudi glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne gospodarske javne službe. Takšen namen določbe izhaja tudi iz obrazložitve Gradbenega zakona, kjer je izrecno navedeno, da se krepi vloga občine v postopkih dovoljevanja in da je občini dana pravna podlaga za podajanje mnenj glede skladnosti nameravane gradnje s prostorskimi akti in pravili zakona o urejanju prostora.
61 / 159
V primerih iz petega odstavka 20. člena Zakona o urejanju prostora je izključena uporaba prostorskih aktov. Zato je v členu dodana obveznost občine, da v mnenju izrecno navede, da je uporaba prostorskega akta za nameravano gradnjo izključena zaradi neposredne uporabe določbe Zakona o urejanju prostora (rekonstrukcija, nadomestna gradnja).
Glede na veljavno določbo zakona v območju državnega prostorskega načrta ni bilo mnenjedajalca o skladnosti s prostorskim aktom, pa tudi ne glede varovalnih pasov in minimalne komunalne oskrbe. Za to ni utemeljenega razloga. Določba je spremenjena in dopolnjena tako, da mnenje o skladnosti z državnim prostorskim načrtom da ministrstvo, pristojno za prostor, glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe pa občina v svojem mnenju. Zaradi nepotrebnega podvajanja, se v primerov objektov na območju državnega prostorskega načrta, za katere gradbeno dovoljenje izdaja ministrstvo, skladnost s prostorskim aktom, ugotavlja v samem postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Vsako mnenje mora biti obrazloženo. Iz mnenja mora biti razvidno, kakšno je stališče mnenjedajalca (jasna opredelitev) do nameravane gradnje z vidika njegove pristojnosti in kakšna je pravna podlaga za takšno mnenje. Iz obrazložitve mora jasno izhajati, zakaj je mnenjedajalec podal takšno mnenje, kaj je ugotovil, kaj določa predpis, kakšni so razlogi za njegovo stališče. Ker bo moral upravni organ več ali manj slediti tem mnenjem, bo moral v obrazložitev odločbe prevzeti razloge iz mnenja. V nasprotnem primeru bo treba mnenja dopolnjevati z ustrezno obrazložitvijo, saj bo sicer odločba glede bistvenih razlogov za odločitev neobrazložena, kar bo lahko razlog za njeno odpravo. Vsak od udeleženih pri izdaji gradbenega dovoljenja mora v celoti in pošteno opraviti svoje delo, kajti le tako bo odločba zakonita. Posebej se dodaja možnost, da projektant ali organ zahtevata obrazložitev mnenja.
Krajša se rok, v katerem mora mnenjedajalec zahtevati dopolnitev v primeru nepopolne vloge.
Sprememba se nanaša tudi glede odločanja v primeru, da se mnenjedajalec ne strinja z nameravano gradnjo. V tem primeru izda odločbo, zoper katere je možna pritožba. S tem se odpravlja situacijo, ko je investitor lahko uveljavljal pravno varstvo in svoje argumente zoper mnenjedajalca šele v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V primeru, ko investitor uporabi možnost pritožbe, seveda ni možno uvesti postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ampak se najprej pravnomočno odloči o tem vprašanju iz pristojnosti mnenjedajalca. Če pa je v izjemnih primerih negativna odločba izdana po začetku postopka izdaje gradbenega dovoljenja, se ta postopek prekine do pravnomočne rešitve glede vprašanja iz pristojnosti mnenjedajalca.
Zaradi pomanjkanja zakonov o (posameznih) varovalnih pasovih posameznih vodov (vodovod, toplovod, kanalizacija, elektronski komunikacijski vodi idr.) je določen varovalni pas na splošno v širini 3m na vsako stran voda od osi voda. Pogoj je, da je ta vod vrisan v kataster gospodarske javne infrastrukture, če ni, mnenje upravljavca ni potrebno.
Pripombe IZS:
Med 5. in 6. odstavkom naj se doda nov odstavek:
(5a) Mnenje ne sme obsegati dodatnih zahtev in pogojev, ki presegajo vsebine izdanih projektnih pogojev ali ki ne sodijo v namen mnenja.
Obrazložitev:
"Mnenja" so po svoji vsebini dokaj neobvezujoča in zato puščajo pravno in praktično praznino ter dopuščajo nadaljnje birokratske ovire in povzročajo dodatne neupravičene stroške
62 / 159
investitorju. Dejansko v praksi mnenjedajalci v mnenjih (pozitivnih ali negativnih) marsikdaj podajajo nove ali spremenjene zahteve, kar ni v duhu namena gradbene zakonodaje.
Splošno glede rokov za izdajo mnenj
Narediti je potrebno red in zagotovil spoštovanje rokov, ki jih marsikdo ne spoštuje ali pa celo ima lastne predpise neskladne z GZ. Roki morajo biti zajeti v enem zakonu in ne v različnih predpisih, ki so v nasprotju z GZ ali pa se jih ne spoštuje.
Predlagamo razmislek, da bi se mnenja zopet izdajala v obliki bolj obvezujočih soglasij.