Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 27.11.2017.
Najvišja prijavna incidenca zgodnjega sifilisa po regiji bivanja * v letu 2016 je bila v ljubljanski zdravstveni regiji (3,3/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (5,9/100.000 moških) in ženskami (0,9/100.000 žensk). V letu 2016 so 24 primerov zgodnjega sifilisa prijavili dermatovenerologi, 14 primerov infektologi in po en primer specialisti splošne medicine, mikrobiolog in ginekolog. Pri moških (57 odstotkov) in ženskah (75 odstotkov) so največ primerov prijavili dermatovenerologi. Prijavne incidence zgodnjega sifilisa v letu 2016 so se razlikovale po regijah prijave.
Med prijavljenimi primeri zgodnjega sifilisa v letu 2016 je bil en državljan iz R uske federacije. Štirje slovenski državljani in ena slovenska državljanka so navedli heteroseksualne spolne odnose s partnerji iz tujine v treh mesecih pred diagnozo. Šest moških je navedlo homoseksualne spolne odnose s partnerji iz tujine v treh mesecih pred diagnozo.
Zadnji otrok s kongenitalnim sifilisom v Sloveniji je bil rojen leta 1986.
Hepatitis B
V letu 2016 je bilo prijavljenih 18 primerov (0,9/100.000 prebivalcev) akutnega hepatitisa B (Tabela 5), 12 primerov pri moških (1,2/100.000) in šest pri ženskah (0,6/100.000). Enajst prijavljenih primerov z akutnim hepatitisom B je bilo starih med 25-44. Najvišja prijavna incidenčna stopnja akutnega hepatitisa B je bila v zdravstveni regiji Ravne (1,4/100.000 prebivalcev), sledijo celjska in koprska regija (1,3/100.000 prebivalcev), ljubljanska zdravstvena regija (1,2/100.000 prebivalcev) in kranjska zdravstvena regija (1,0/100.000).
Tabela 5 Število prijavljenih primerov in prijavne incidenčne stopnje akutnega hepatitisa B, Slovenija, 2012 – 2016
LETO 2012 2013 2014 2015 2016
ŠT. PRIMEROV 15 20 12 12 18
ŠT. PRIMEROV /100.000 0,7 1,0 0,6 0,6 0,9
V letu 2016 je bilo prijavljenih še 22 primerov (1,1/100.000) kroničnega hepatitisa B, 14 primerov pri moških (1,4/100.000) in osem primerov (0,8/100.000) pri ženskah. V obdobju 2012–2016 se je povprečna stopnja prijavljenih novih diagnoz akutnih in kroničnih okužb s HBV v slovenski populaciji gibala med najnižjo 1,9 primera na 100.000 prebivalcev v letih 2014 in 2016 ter najvišjo 2,5 primera na 100.000 prebivalcev v letu 2013.
Zaradi nezadostnega prepoznavanja in nepopolnega prijavljanja odkritih primerov podatki o prijavljenih novih diagnozah okužbe s HBV verjetno podcenjujejo resnično breme okužb v prebivalstvu. Na žalost so podatki o načinu prenosa zelo redki in tako zanesljiva ocena deleža prijavljenih primerov okužb s HBV pri IUD ni na voljo.
Poleg podatkov epidemiološkega spremljanja okužb s HBV, ki temeljijo na zakonsko obvezni prijavi odkritih primerov okužb, na NIJZ spremljamo tudi razširjenost okužbe s HBV med prostovoljno zaupno testiranimi injicirajočimi uživalci drog (IUD), ki prvič ali ponovno vstopajo v program zdravljenja v nacionalni mreži centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD).
Letno spremljamo tudi razširjenost okužb s HBV v priložnostnih vzorcih IUD tako, da redno zbiramo podatke o rezultatih prostovoljnega zaupnega testiranja med IUD, ki so na voljo ob prvem ali ponovnem vstopu v program zdravljenja v nacionalni mreži centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). CPZOPD poročajo te podatke v okviru letnega spremljanja kazalnika povpraševanja po pomoči. Pri interpretaciji tako ocenjenih letnih deležev okuženih s HBV se moramo zavedati, da ne gre za ocene dejanskih deležev okuženih ob prvem ali ponovnem vstopu v program zdravljenja, ampak za deleže med tistimi, ki imajo ob vstopu v program zdravljenja podatek o rezultatu testiranja na označevalce te okužbe v preteklosti.
Za obdobje 2012-2016 smo na NIJZ prejeli podatke o 313 IUD, ki so prvič ali ponovno vstopili v program zdravljenja v mreži CPZOPD, ki so bili kadarkoli pred povpraševanjem po zdravljenju prostovoljno zaupno testirani na okužbo s HBV ter so bili za njih znani rezultati testiranja (v letu 2012 za 135 IUD, v letu 2013 za 42 IUD, v letu 2014 za 66 IUD, v letu 2015 za 34 IUD in v letu 2016 za 36 IUD). Pri izračunu števila prepoznanih okužb s HBV smo upoštevali rezultate testa na protitelesa proti HBVc (anti-HBc). Število IUD z diagnosticirano akutno ali kronično okužbo s HBV pred povpraševanjem po zdravljenju se je v teh letih gibalo od najnižjega, 1, med IUD, ki so vstopili v program v letu 2016 do najvišjega, 5, med IUD, ki so vstopili v program v letu 2014.
Ustrezni deleži so se gibali od najnižjega, 2,2%, v letu 2012, do najvišjega, 7,6% v letu 2014, v letu 2016 pa je ta delež znašal 2,8%. Pri interpretaciji teh ocen je potrebno upoštevati, da te ocene temeljijo tudi na rezultatih testiranj izpred več let pred prvim ali ponovnim vstopom v program zdravljenja v posameznem letu.
Hepatitis C
V letu 2016 je bilo prijavljenih sedem primerov (0,3/100.000 prebivalcev) akutnega hepatitisa C, štirje primeri pri ženskah (0,4/100.000) in trije primeri pri moških (0, 3/100.000). Prijavljenih je bilo še 108 primerov (5,2/100.000 prebivalcev) kroničnega hepatitisa C, 76 primerov (7,4/100.000) pri moških in 32 primerov (3,1/100.000) pri ženskah. 76 prijavljenih primerov s kroničnim hepatitisom C je bilo starih med 25-44 let. Najvišja prijavna incidenčna stopnja kroničnega hepatitisa C je bila v mariborski zdravstveni regiji (16,5/100.000 prebivalcev), sledita koprska regija (6,7/100.000 prebivalcev) in zdravstvena regija Ravne (5,6/100.000 prebivalcev).
V obdobju 2012–2016 se je povprečna stopnja prijavljenih novih diagnoz akutne in kronične okužbe s HCV v slovenski populaciji gibala med najnižjo 3,1 primera na 100.000 prebivalcev v letu 2014 in najvišjo 5,6 primerov na 100.000 prebivalcev v letu 2016. Zaradi nezadostnega prepoznavanja in nepopolnega prijavljanja odkritih primerov podatki o prijavljenih novih diagnozah okužbe s HCV gotovo podcenjujejo resnično breme okužb v prebivalstvu. Na žalost so podatki o načinu prenosa zelo redki in tako zanesljiva ocena deleža prijavljenih primerov okužb s HCV pri IUD ni na voljo (Slika 43).
Letno spremljamo tudi razširjenost okužb s HCV v priložnostnih vzorcih IUD tako, da redno zbiramo podatke o rezultatih prostovoljnega zaupnega testiranja med IUD, ki so na voljo ob prvem ali ponovnem vstopu v program CPZOPD. CPZOPD poročajo te podatke v okviru letnega spremljanja kazalnika povpraševanja po pomoči. Pri interpretaciji tako ocenjenih letnih deležev okuženih s HCV se moramo zavedati, da ne gre za ocene dejanskih deležev okuženih ob prvem ali ponovnem vstopu v program zdravljenja, ampak za deleže med tistimi, ki imajo ob vstopu v program zdravljenja podatek o rezultatu testiranja na označevalce te okužbe v preteklosti.
Za obdobje 2012-2016 smo na NIJZ prejeli podatke o 509 IUD, ki so prvič ali ponovno vstopili v program zdravljenja v mreži CPZOPD, ki so bili kadarkoli pred povpraševanjem po zdravljenju prostovoljno zaupno testirani na okužbo s HCV ter so bili za njih znani rezultati testiranja (v letu 2012 za 136 IUD, v letu 2013 za 92 IUD, v letu 2014 za 111 IUD, v letu 2015 za 89 IUD in v letu 2016 za 81 IUD). Pri izračunu števila prepoznanih okužb s HCV smo upoštevali rezultate presejalnega in/ali potrditvenega testa na protitelesa proti HCV (anti-HCV). Število IUD z diagnosticirano okužbo s HCV pred povpraševanjem po zdravljenju se je v teh letih gibalo od najnižjega, 35, med IUD, ki so vstopili v program v letih 2013 in 2015, do najvišjega, 42, med IUD, ki so vstopili v program v letu 2012. V letu 2016 je v program vstopilo 39 IUD, pri katerih je bila pred povpraševanjem po zdravljenju diagnosticirana okužba s HCV. Ustrezni deleži so se gibali od najnižjega, 30,9%, v letu 2012, do najvišjega, 48,2%, v letu 2016. Pri interpretaciji teh ocen je potrebno upoštevati, da te ocene temeljijo tudi na rezultatih testiranj izpred več let pred prvim ali ponovnim vstopom v program zdravljenja v posameznem letu.