V okviru spremljanja invazivnih bakterijskih okužb je Laboratorij za javnozdravstveno bakteriologijo NLZOH v letu 2016 prejel 5 invazivnih izolatov bakterije Neisseria meningitidis. Vse izolate so tipizirali (fenotipsko in molekularno) in določili občutljivost na antibiotike. Kužnina je bila v treh primerih likvor, v enem primeru likvor in kri skupaj in v enem primeru kri. Prejete izolate N. meningitidis so izolirali v dveh primerih pri odraslih bolnikih, od tega je bil en serogrupe B in en serogrupe Y. Iz skupine otrok (osebe mlajše od 15 let) smo prejeli tri izolate, dva sta bila serogrupe B in en je bil serogrupe Y. Dodatno smo z molekularno metodo PCR dokazali še en primer Neisseria meningitidis serogrupe B pri odraslem bolniku. Proti penicilinu je bil vmesno odporen en sev. Vsi sevi so bili občutljivi za cefotaksim, ceftriakson, rifampicin, ciprofloksacin in kloramfenikol.
V Evropi je prijavna incidenčna stopnja potrjenih primerov invazivne meningokokne bolezni podobna kot v Sloveniji (0,5/100.000 prebivalcev, ECDC podatki za leto 2014).
2.6. Vnesene (importirane) bolezni
V letu 2016 so bile prijavljene naslednje vnesene nalezljive bolezni:
malarija
gastroenterokolits povzročen s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo, E.coli
akutni hepatitis A
Bolezni so podrobneje opisane v posameznih skupinah nalezljivih bolezni, pod katere jih razvrščamo.
2.7. Creutzfeld-Jakobova bolezen
Nuša ČAKŠ JAGER, Mateja BLAŠKO MARKIČ, Alenka KRAIGHER
Z obdukcijo je bilo v letu 2016 potrjenih 5 primerov sporadične oblike CJB. Stopnja in število potrjenih primerov CJB v Sloveniji zaostajata za evropskim povprečjem. V Sloveniji v letu 201 6 nismo zabeležili variantne oblike vCJB.
Prionske bolezni so redke nevrodegenerativne bolezni, ki nastanejo zaradi kopičenja prionov v osrednjem živčevju. Prion je beljakovinski kužni delec s fizikalno-kemičnimi lastnostmi amiloida. Pri človeku so doslej opisali štiri oblike prionskih bolezni, Creutzfeld-Jakobova bolezen (CJB), Gerstman-Straussler-Scheinkerjev sindrom (GSS), Kuru in smrtno družinsko nespečnost (ali fatalna familiarna insomnia – FFI). Pri človeku je CJB najpogostnejša prionska bolezen oziroma prenos ljiva spongiformna encefalopatija (TSE). V svetu se pojavlja z incidenco 0,5 do 1,7 primerov na milijon prebivalcev na leto in predstavlja 80 % vseh primerov. Vse oblike CJB so neozdravljive, zdravljenje je le simptomatsko.
Namen učinkovitega epidemiološkega spremljanja bolezni je prepoznava variante oblike Creutzfeldt -Jacobove bolezni (vCJB). Osnova učinkovitega sistema spremljanja predstavlja intenzivno in usklajeno interdisciplinarno delo nevrologov, psihiatrov, epidemiologov, patologov in infektologov, predstavniki katerih sodelujejo v Strokovni skupini za spremljanje CJB v Sloveniji (SSCJB).
Obstaja tudi tveganje za iatrogeni prenos bolezni s humanimi organi, tkivi, krvjo in krvnimi proizvodi ter zdravili, izdelanimi iz humanih in bovinih materialov, zato je vzpostavljeno tudi sodelovanje s transfuziologi. Slovenija aktivno spremlja CJB od leta 1995 dalje, retrogradno zbiranje podatkov pa zajema obdobje med leti 1985 in 1995. Slovenija sodeluje v evropskem sistemu sledenja vseh oblik CJB, ki ga koordinira Evropski center za spremljanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Na osnovi klinične slike in ustreznih diagnostičnih preiskav lečeči zdravniki prijave označujejo kot zanesljive, možne ali verjetne. Zanesljive diagnoze CJB oziroma druge prionske bolezni v času življenja bolnika ni možno vedno postaviti. Dokončno potrditev bolezni lahko zagotovimo samo z opravljeno obdukcijo, ki je po zakonu obvezna za vse umrle, pri katerih je bil postavljen klinični sum na CJB. Če obdukcija pri predhodno postavljenem sumu na CJB ni bila opravljena, zabeležimo primer kot sum brez opravljene obdukcije.
Tabela 50 Prijavljeni primeri Creuztfeld-Jakobove bolezni, 5-letna incidenčna stopnja, Slovenija, 2012 – 2016
LETO 2012 2013 2014 2015 2016 5-LETNA INCIDENČNA STOPNJA/1 MIO
2.8. Izbruhi nalezljivih bolezni
Tatjana FRELIH, Ibrahim Muhić
V letu 2016 je bilo na območju Slovenije prijavljenih 108 različnih izbruhov nalezljivih bolezni (5,2/100 000 prebivalcev), 8% več kot v letu 2015, ko smo zaznali 100 izbruhov (4,8/100 000).
Največje število izbruhov so obravnavali na območjih, ki jih pokrivajo območne enote NIJZ Kranj (13,7/100 000 prebivalcev), Ravne 9 (12,6/100 000 prebivalcev), Nova Gorica 8 (7,8/100 000 prebivalcev), Novo Mesto 8 (5,6/100 000 prebivalcev), Koper 8 (5,3/100 000 prebivalcev) Murska Sobota 6 (5,2/100 000 prebivalcev), Maribor 13 (4,0/100 000 prebivalcev) Celje 11 (3,6/100 000 prebivalcev) in Ljubljana 17 (2,5/100 000 prebivalcev).
Med prijavljenimi izbruhi smo zabeležili največ izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz (73 % ) sledijo izbruhi respiratornih nalezljivih bolezni (20,3), izbruhi zastrupitev s hrano (4.6 %) ter izbruhi drugih nalezljivih bolezni (1,8 %). (
Tabela 51 Število izbruhov glede na povzročitelja, Slovenija, 2016) Tabela 51 Število izbruhov glede na povzročitelja, Slovenija, 2016
POVZROČITELJ ŠT.IZBRUHOV ODSTOTEK
Norovirus 51 47,2%
V vseh izbruhih v letu 2016 je zbolelo 4569 oseb, od tega 1413 moških in 3091 žensk, pri 65 zbolelih spol ni bil označen. Hospitaliziranih je bilo 76 oseb, 20 oseb je umrlo. Vzrok smrti pri vseh je bila okužba z virusom influence tipa A.
Najpogosteje so se izbruhi pojavljali v domovih starejših občanov (47 izbruhov), 14 izbruhov je bilo v vrtcih in 6 v osnovnih šolah. V izbruhih v DSO-ih je zbolelo 2814 varovancev, 41 varovancev je bilo hospitaliziranih in 20 jih je umrlo.
Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah
Tabela 52 Izbruhi po skupinah nalezljivih bolezni, Slovenija, 2016
SKUPINA BOLEZEN NAČIN PRENOSA POVZROČITELJ ŠT.
IZBRUHOV I Z H U
ČREVESNE NALEZLJIVE BOLEZNI IN ZOONOZE
Noroviroza/rotaviroza kontakti Norovirus/rotavirus 4 766 148 5 0
noroviroza kontaktni in
* indeksna primera, ki sta zbolela istočasno, sta se verjetno okužila preko živil, ostali primeri, družinski člani, ki pa so zboleli kasneje, pa preko kontakta s prvima primeroma.
Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz
Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz so leta 2016 predstavljale 73 % vseh prijavljenih izbruhov (79 izbruhov). Najpogostejši način prenosa je bil kontakten. Med povzročitelji so bili najpogostejši virusi, med katerimi je bil najpogostejši norovirus, ki je povzročil enainpetdeset (51) izbruhov (64,5 %), v štirih izbruhih sta bila povzročitelja hkrati oba norovirus in rotavirus, v petih izbruhih samo rotavirus, v štirih izbruhih pa je bil kot povzročitelj potrjen sapovirus.
V izbruhih črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz je skupno zbolelo 3911 oseb, kar predstavlja 85,5 % zbolelih v vseh izbruhih leta 2016. Pogosteje so zbolevale ženske (67 % ). Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni so se pojavljali skozi celo leto. V zadnjih mesecih leta je bilo prijavljenih veliko izbruhov, ki jih je povzročil norovirus.
Do umiritve je prišlo, ko se je začela sezona gripe. Hospitaliziranih je bilo 36 oseb, umrl ni nihče. (Tabela 52).