Slika 11: Čutna pot
Slika 12: Hoja po kamnih
Slika 13: Izognili smo se hoji po čutni poti Slika 14: T ipanje
Evalvacija
Ker sem pri prejšnji dejavnosti opazila, da so otroci stopali na material, sem dobila idejo, da bi jim pripravila čutno pot. Zanimalo me je, ali bodo tudi tukaj stopali in preizkušali občutek na podplatih.
Ko sem lesene čutne plošče prinesla v igralnico, sem jih najprej razporedila naključno po sobi. Otroci so jih najprej tipali in si jih ogledovali. Nato pa so začeli stopati na posamezno ploščo ter plošče dajati skupaj. Opazila sem, kaj želijo narediti, zato sem dala plošče skupaj in ustvarila čutno pot. Najprej so hodili zelo počasi in previdno.
Želeli so, da jih med hojo držim za roko. Kasneje pa so hodili povsem samostojno in to
29 - otrok razvija koordinacijo in ravnotežje,
- išče lastno pot pri reševanju gibalnih problemov, - spozna različen naravni material in ga zazna s čutili,
- spozna različne teksture in njihov občutek na podplatih in rokah, - rabi izraze za opis lastnosti materiala (mehko, trdo, hrapavo, gladko).
4. dan žagovini poiščejo skrite predmete in najdene predmete polagajo na mizo. Nekateri otroci so imeli na začetku strah, da bi z roko segli v žagovino. Vendar pa jim je bil všeč njen prijeten otip.
Deček L. je bil ves navdušen, ko je v žagovini našel kostanj. Posnemala ga je tudi deklica E. in deček V. Deček J. pa se je igral z žagovino in jo stresal iz škatle na tla.
30
Vmes je našel kakšen predmet in se začel smejati. Deklici I. je bilo všeč iskanje predmetov v žagovini in je našla veliko stvari ter jih ponosno polagala na mizo. Deček A. najprej ni želel sodelovati, nato se je iskanju pridružil, dejavnost spet zapustil in se pridružil kasneje. Največ težav so imeli pri iskanju kamnov, saj so bili majhni in so se v žagovini kar porazgubili. Palčke, okrogle odrezke vej in palice pa so našli hitro, saj so večji. To jih je navdalo s ponosom.
Čez čas je bilo na tleh že veliko žagovine, zato so otroci s palčkami začeli »risati« po njej. Po končani dejavnosti smo igralnico pometli in odšli na igrišče.
Slika 15: Iskanje predmetov v žagovini Slika 16: Pomagamo si spalicami
Slika 17: Najden material na mizi
31
Slika 18: S palico rišem po žagovini Slika 19: Veje
Slika 20: Gobe na drevesu
Evalvacija
V igralnico sem prinesla zaprto škatlo, saj sem želela pri otrocih spodbuditi zanimanje in radovednost. V škatlo sem dala žagovino in v njo skrila različen material (lesene palice različnih dolžin, majhne palčke, okrogle odrezke vej, kamenje, kostanje, lubje, mah, majhne in velike storže, majhne veje).
Otroci so na začetku bolj previdno iskali predmete, kasneje pa jim je bil otip žagovine všeč. Všeč jim je bilo tudi, ko smo se igrali igrico, kjer so iskali kostanje, palčke, okrogle odrezke vej, storže … Otroci so v žagovini iskali določen predmet in ga pokazali. Včasih se je zgodilo, da sem rekla, naj poiščejo storž, pa so pokazali kostanj.
32
Povedala sem jim, da so našli kostanj, da pa naj sedaj poiščejo storž. Včasih pa so že starejši otroci povedali in pokazali mlajšim otrokom iskani predmet.
Razvila se je tudi skupna igra, ko so si med seboj kazali, kaj so našli. Opazila sem, da so v žagovini našli palice, nato pa z njimi iskali nove stvari. Deček L. mi je tudi danes pokazal lubje in vprašal, kaj je to. Vprašala sem ga, kaj misli, da je. Rekel je drevo.
Nato sem mu povedala, da je lubje. Ker je prejšnje dni deževalo, danes pa ne, smo odšli na igrišče in si ogledali drevesa in na njih lubje. Pobirali smo tudi liste, palčke in si ogledovali velike veje in mogočna debla. Na enem od dreves smo našli tudi gobe.
Refleksija ciljev:
- Razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike, - otrok spozna žagovino in njeno teksturo,
- išče in odkriva skrite predmete v žagovini, - otipa in si ogleda skriti predmet
- komunicira z otroki v skupini,
- spozna les v različnih oblikah (žagovina, leseni material, drevesa na igrišču).
5. dan Slano testo Datum: 4. 12. 2019 Potek dejavnosti
Ker nam je od včerajšnje dejavnosti, ko smo v žagovini iskali skrite predmete, ostal material, sem se odločila, da ga ponudim v novi dejavnosti, kot nov izziv. Doma sem naredila slano testo in ga prinesla otrokom.
Najprej sem zaščitila mizo, nato pa sem vsakemu otroku dala del slanega testa. Na mizo sem postavila tri posode, v katerih sem imela leseni material (okrogle odrezke vej, majhne palice, vejice) ter drobni material iz gozda (kostanj, kamenje, velike in majhne storže, lubje) ter otrokom prepustila prosto pot.
33
Deklica I. je s palčko začela pikati v testo. To sta posnemala tudi dečka V. in J. Deklica E. je v slano testo zapičila kamenčke, kostanj, palčke in rekla, da je naredila morje, nato pa vsa navdušena zaklicala: »Lej, kaj sem naredila! Barčica!«
Deček L. je najprej le gnetel in trgal testo, ne da bi uporabil kakšen material. Nato je s palico odtiskoval v testo. Kasneje je začel uporabljati tudi ponujeni material na mizi. Ko je v posodah zmanjkalo materiala, je vzel eno od posod in vanjo začel dajati testo.
»Delam pico. Pica je tole. Salamo bom dal.«
Deček V. se je jezil, ker velika palica ni stala v testu, zato je dejavnost hitro zapustil.
Deček A. pa je ves material iz ene posode zapičil v svoj kos testa. Nato sem mu ponudila nov kos testa in storil je enako. Medtem je deklica I. največ uporabljala palice in okrogle odrezke vej.
Deklica E. je svoj drugi izdelek poimenovala rožica. Deček L. pa je testo začel mečkati in stiskati ter oblikoval kepo. Iz te kepe je naredil snežaka. Nato pa je testo sploščil in vanj naredil odtis roke.
Slika 21: Pikanje s palčko v testo Slika 22: Dodajanje materiala
34
Slika 23: Snežak Slika 24: Barčica
Slika 25: Delam testo za pico
Evalvacija
Danes sem otrokom ponudila slano testo in material ter jih prepustila domišljiji. Pri tej dejavnosti so zelo uživali in vztrajali dolgo časa.
Opazila sem, da najmlajši otroci niso želeli, da material ostane v testu, ampak so ga zapičili v testo in ga takoj za tem dali ven ter postopek ponavljali. Poleg tega so na začetku dali slano testo tudi v usta, vendar jim ta očitno ni bil všeč. Potekala je individualna igra, saj se je vsak ukvarjal s svojim kupčkom slanega testa. Mlajši otroci so večinoma s palčko pikali v testo ali pa vanj zapičili kakšnem ponujeni material.
Starejši otroci pa so uporabljali različen material in svoj izdelek tudi poimenovali.
Razvila se je tudi simbolna igra, saj se je deklica E. pretvarjala, da s palčko valja testo, deček L. pa je testo polagal v posodo in delal testo za pico.
35
Po končani dejavnosti smo izdelke dali v garderobo, da se posušijo. Popoldan pa si jih bodo ogledali tudi starši in otroci jih bodo lahko odnesli domov.
Refleksija ciljev:
- Doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti, - razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike,
- otrok se vključuje v dejavnosti, kjer se igra s snovmi (testo), ki omogočajo gibanje z rokami, dlanmi in prsti,
- odtiskuje roke in material v slano testo, - gnete in modelira testo,
- začetki simbolne igre (valjanje testa, priprava testa za pico).
6. dan
Slikanje na les Datum: 5. 12. 2019 Potek dejavnosti
Najprej sem pripravila prostor. Mizo sem zaščitila. Na krožničke sem dala tempera barvo ter v lonček nalila vodo. Povabila sem otroke. Vsakemu sem dala leseno ploščo in jih spodbudila k slikanju.
Deček V. si je pobarval roko in nato z njo tiskal po lesu. Zelo zanimiva se jim je zdela tudi voda. Čopič so namakali v lonček, nato pa vodo dajali na desko. Nekateri otroci so dali vodo na krožniček in tako zmešali vodo in barvo. Deklica I. pa je dala vodo na krožniček in nato vso vodo polila na svoj izdelek.
Med barvanjem so otroci, ki že govorijo, tudi poimenovali svoje izdelke. Deklica I. je rekla, da je narisala jabok (jabolko), deklica E. torto, deček L. pa je dejal, da bo pobarval desko.
Ko so otroci zaključili s slikanjem, sem njihove izdelke dala na radiator, da so se posušili. Popoldne, ko jih bodo prišli iskat starši, pa jih bodo odnesli domov.
36
Slika 26: T iskanje z roko Slika 27: Slikanje
Evalvacija
Ko sem pripravila material, so k mizi prišli prvi trije otroci, zato so najprej slikali oni, nato pa so se zamenjali. Nad današnjo dejavnostjo so bili zelo navdušeni in pokazali veliko mero navdušenja. Všeč jim je bilo slikanje na les in opazovanje prelivanja in mešanja barv. Opazila sem, da so na začetku barvo nanašali vedno na isto mesto. Na začetku sem jim pomagala, da so čopič namočili v vodo in tako zamenjali barvo.
Kasneje pa sem jih pustila, zato čopiča niso veliko pomakali v vodo in barve so se med seboj zmešale. Vmes sem jim nekajkrat zamenjala tudi vodo v lončku.
Dejavnost je potekala individualno, saj je vsak ustvarjal svoj izdelek. Opazila sem tudi, da so uporabljali vse ponujene barve. Opazovala sem tudi, kako otroci držijo čopič.
Deklica I. ga je na začetku držala čisto na koncu, medtem ko ga je deček V. držal čisto na začetku. Nekaj časa sem ju pustila, nato pa sta povsem samostojno, ne da bi ju popravljala, začela slikati tako, da sta držala čopič pravilno.
Nekatere otroke je tudi motila barva na rokah, zato sem jim povedala, da nič hudega, da se bomo potem umili. Nekateri otroci pa so se tako posvetili slikanju, da so se nezavedno poslikali še po obrazu.
Refleksija ciljev:
- Doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti, - razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike,
37 samostojno. Deklica I. je imela strah stopiti nanjo, saj je videla, da se prevesi. Deček L., deklica E. in M. pa so hodili povsem samostojno. Edini, ki ravnotežnostne deske ni
38
preizkusil, je deček, ki pa še ne hodi. Ko so se naveličali hoje po ravnotežnostni deski, pa so jo prenašali po sobi. Odnesli so jo na drugo mesto, jo tam postavili in zopet hodili, nato pa jo zopet premaknili drugam.
Pri oviri, ki sem jo postavila v obliki okvirja, so se vsi otroci plazili skozi. Dečku J., ki še ne hodi, se je zdela ta ovira najbolj zabavna in se je velikokrat splazil skozi. Nekateri so želeli iti skozi stoje, vendar so videli, da so preveliki in so se zato sklonili. Otroci so se dolgo gibali skozi ovire. Ko pa sem opazila, da jim je upadla motivacija, smo ovire pospravili in odšli na igrišče.
Slika 28: T unel Slika 29:Plazenje skozi okvir
Slika 30: Hoja po dvignjeni deski Slika 31: Ravnotežnostna deska
Evalvacija
Za današnjo dejavnost je bilo vloženega zelo veliko dela. Najprej je bilo potrebno najti ustrezen les. Sledilo je sestavljanje ovir. Izdelala sem tunel (uporabila sem les in rjuho), oviro v obliki okvirja in ravnotežnostno desko. Na tla sem položila ravno desko ter desko, ki sem jo podložila in s tem dobila višino. Na koncu sem postavila še lesene deščice.
Ko sem pripravila prostor, so me otroci večkrat vprašali, ali sem že pripravila. Bila sem vesela, saj sem videla, da komaj čakajo, da preizkusijo lesene ovire. Otroci so se najprej zapodili v tunel, nato pa začeli preizkušati tudi ostale ovire. Najbolj zanimiv se jim je
39
zdel tunel, okvir, kjer so se plazili, ter ravnotežnostna deska. Deska, ki sem jo položila na tla, pa je ostala neopažena. Otroci nad njo niso pokazali nobenega interesa.
S to dejavnostjo sem zelo zadovoljna. Tukaj sem zajela kurikularno področje - gibanje.
Otroci so zelo uživali in se obenem tudi razmigali. Na enem delu sobe sem postavila lesene deščice. Predvidevala sem, da bodo otroci stopali čez, mogoče jih preskočili ali pa hodili slalom mimo njih. Vendar pa so jih otroci nosili po sobi, jih zlagali v vrsto in se igrali z njimi. Preko opazovanja sem dobila novo idejo, zato jim bom v ponedeljek ponudila lesene palčke. Zanima me, kakšna igra se bo razvila.
Refleksija ciljev:
- Omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok, - zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju,
- sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, plazenje), - iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov,
- razvijanje koordinacije in ravnotežja.
- usvaja izraze za prostorska razmerja (v – na – pod – zgoraj – spodaj – spredaj – zadaj ,…)
- vzpostavljanje in ohranjanje ravnotežja na ravnotežnostni deski.
8. dan
40
Nato so vzeli volno in z njo začeli ovijati palčke. Deček L. je dejal, da bo naredil ježka.
Mlajši otroci so se predvsem igrali s palčkami, jih metali po mizi in poslušali zvok ali pa z njimi udarjali drugo ob drugo ali po mizi. Naenkrat pa je deklica E. rekla: »Lej luknjo.« Skozi luknjo je želela dati nit volne. To ji je po večkratnih poskusih tudi uspelo. Deček A. je prav tako našel luknjo v palčki, vendar je poskušal spraviti skozi drugo palčko, ne niti volne. To ga je razjezilo, zato je dejavnost zapustil.
Ko jim je koncentracija upadla, so se odšli igrat nazaj v kotičke, za mizo pa so prišli drugi otroci. Deklica I. je prav tako našla luknjo v palčki, vendar pa ni uspela skozi potegniti niti volne. Dečka J. in V. sta s palčkami udarjala ob mizo in jih metala na tla.
Deček L. je vzel volno in z njo začel ovijati palčke. To je posnemalo tudi nekaj otrok.
Nato pa je opazil na mizi tudi lepilni trak. Najprej je koščke lepilnega traku polagal drugo zraven drugega, šele nato je zlepil dve palčki skupaj. To je tudi ponosno povedal:
»Lej, zlepu sem!«Povedal je, da je naredil kombi in kasneje še kuža.
Ta dejavnost se je hitro zaključila. Volna se je zapletla in otrokom je upadla koncentracija.
Slika 32: Uporaba volne Slika 33: Zlaganje palčk v vrsto
41
Slika 34: Uporaba plastične vrvice
Evalvacija
Ko sem pripravljala material, sem na palčke narisala črte, kot dodatni izziv. Zanimalo me je, ali jih bodo otroci opazili in kaj bodo z njimi naredili. Vendar nihče od otrok ni posvečal pozornosti črtam. Vsi so palčke le zlagali drugo zraven druge, drugo na drugo, z njimi udarjali po mizi, jih metali po tleh.
Na začetku sem jim ponudila volno. Vendar se je volna preveč zvijala in zato je niso mogli dati skozi luknjico, kot so si želeli. Nato pa je vzgojiteljica prinesla plastično vrvico. To je starejšim otrokom zelo olajšalo delo. Ta dejavnost otrokom ni bila preveč všeč, saj jim je bila pretežka. Luknjice so bile premajhne in zato niso bili uspešni, ko so želeli dati nit volne ali vrvice skozi luknjico. Zaradi neuspeha jim je hitro upadla motivacija. Ta dejavnost mi je dala novo idejo. Dejavnost bom preoblikovala in jutri otrokom prinesla velik kvader, v katerem bodo zvrtane velike luknje. Poleg tega jim bom prinesla trdo vrvico, s katero bodo lažje vtikali skozi veliko luknjo. Tako bodo bolj motivirani, če bodo pri dejavnosti doživljali uspeh. Zanima me, ali bodo zopet poskušali vrvico spraviti skozi luknje ali bodo velik kos lesa uporabili kako drugače.
Refleksija ciljev:
- Razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike,
- otrok se igra, opazuje, rokuje, tipa, udarja z lesenimi palčkami, - razvijanje natančnosti in vztrajnosti.
42 9. dan
Les ima luknje Datum: 10. 12. 2019 Potek dejavnosti
Danes po zajtrku so se otroci igrali v kotičkih, jaz pa sem v igralnico prinesla leseni kvader, v katerega so bile zvrtane velike luknje. Postavila sem ga na mizo ter zraven položila dva laksa. Povabila sem dva otroka. Starejši otroci so takoj vzeli laks in ga začeli vtikati v luknje. Mlajši otroci pa so na začetku le opazovali, tipali luknje in vanje dajali prste. Opazovali so starejše otroke in nato tudi sami želeli laks poriniti skozi luknjo.
Slika 35: Natančnost
Slika 36: Medsebojna pomoč
43 Evalvacija
Pri včerajšnji dejavnosti sem opazila, da so bile luknje veliko premajhne, zato otroci kljub želji niso uspeli skoznje spraviti niti volne ali vrvice. Odločila sem se, da jim danes prinesem leseni kvader, ki bo imel velike luknje. Leseni kvader sem pobarvala in se s tem izognila, da bi otroci med igro mogoče dobili kakšno trsko. Poleg tega sem jim prinesla tudi laks, ki je bil dovolj trd, da so ga lahko vtikali v luknje. Namenoma jim nisem nič povedala, kaj naj s tem počnejo. Zanimalo me je, kaj bodo storili, zato sem jih pozorno opazovala. Vsi so se odločili, da želijo laks spraviti skozi luknjo.
Na začetku so potrebovali malo več časa, da so laks spravili skozi luknjo. Kasneje, z nekaj vaje pa jim je šlo že odlično. Mlajši otroci so na začetku poskušali celo kepo laksa stlačiti v luknjo. Všeč jim je bilo, ker je bilo veliko lukenj in nikoli niso vedeli, iz katere bo pogledal laks. To se jim je zdelo zelo zabavno in so se ob tem smejali ali pa bili popolnoma začudeni. Opazila sem tudi, da niso pletli, saj niso laksa dajali iz ene luknje v drugo. Ko so opazili, da je na drugi strani pogledal ven, so laks povlekli ven in poiskali novo luknjo.
Pri tej dejavnosti se je pokazala tudi medsebojna pomoč. Eden od otrok je laks dajal v luknjo, drugi otrok pa ga je potegnil ven. To se jim je zdelo zelo zabavno. Čeprav je bila ta dejavnost zelo preprosta, so bili otroci nad njo navdušeni in dolgo časa vztrajali.
Zadovoljna sem, da sem jim ponudila novo dejavnost, saj so pri tej doživeli uspeh in bili vidno ponosni nase.
Refleksija ciljev:
- Razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike, - spoznavanje pomena sodelovanja in medsebojne pomoči, - razvijanje natančnosti in vztrajnosti.
44 10. dan
Leseni barvni liki Datum: 11. 12. 2019 Potek dejavnosti
Danes po zajtrku sem na tla položila veliko belo rjuho. Nanjo sem položila škatlo, v kateri so bili leseni barvni liki. Ko so otroci opazili, da pripravljam material, so prišli do rjuhe. Najprej so si like ogledovali in jih tipali, nato pa so jih stresli ven iz škatle.
Iz lesenih barvnih likov so začeli graditi stolpe. Deklica E. je vsa navdušena zaklicala:
»Tudi to je rumeno« in rumen kvadrat položila na rumeni krog. Nekateri otroci so svoje stvaritve tudi poimenovali. Deklica E. je rekla, da je naredila hiško, deček L. pa stolp.
Mlajši otroci so najprej iz likov gradili stolpe, nato pa so like prestavljali, jih metali po tleh, nato pa jim je upadla koncentracija. Deklica M. pri tej dejavnosti ni želela sodelovati in se je igrala v kuhinjskem kotičku.
Mlajši otroci so najprej iz likov gradili stolpe, nato pa so like prestavljali, jih metali po tleh, nato pa jim je upadla koncentracija. Deklica M. pri tej dejavnosti ni želela sodelovati in se je igrala v kuhinjskem kotičku.