55 Evalvacija
Danes je bil zadnji dan projekta. Za zadnjo dejavnost sem izbrala zabijanje žebljev v les.
Najprej sem poiskala ustrezen les. Nato sem ga pobrusila z brusilnim papirjem, da otroci med igro ne bi dobili kakšne trske. V vsako klado lesa sem zabila nekaj žebljev.
Toliko, da so stali pokonci in so jih otroci lahko zabijali še bolj v globino. V prvi leseni kladi so bili veliki žeblji, v drugi pa majhni. Prinesla sem tudi dve kladivi.
Skozi celotno dejavnost sem bila pozorna, da otroci niso držali prstov preblizu mesta, kjer so zabijali s kladivom. Opazila sem, da so otroci različno držali kladivo. Nekateri so ga držali čisto na vrhu, nekateri pa čisto spodaj. Neka deklica ga je držala narobe obrnjenega in zabijala na tak način. Nekaj časa sem jih pustila, nato pa sem jim pokazala, kako naj držijo kladivo.
Ta dejavnost je bila otrokom zelo zanimiva, zato so sodelovali vsi otroci. Smejali so se in vidno uživali v zabijanju žebljev v les. Nekateri otroci so bili vztrajni in dolgo časa vztrajali pri dejavnosti. Nato so dejavnost zapustili, se čez nekaj časa vrnili in želeli nadaljevati. Opazila sem, da jih je ta dejavnost navdahnila s ponosom, saj so se nekateri mogoče prvič preizkusili v držanju kladiva in zabijanju žebljev v les. S to dejavnostjo pa sem tudi uspešno zaključila svoj štiritedenski projekt.
Refleksija ciljev:
- razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike, - razvijanje moči, natančnosti, gibljivosti in vztrajnosti, - razvijanje koordinacije: roka – oko – žebelj,
- otrok uporablja tehnične predmete (kladivo), spoznava njihov namen in v igri ponazarja njihovo delovanje.
56
10 EVALVACIJA PROJEKTA – ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Ali bo nestrukturiran material pritegnil otroke k aktivnemu učenju? Kakšna igra se bo razvila? Na kakšen način bodo otroci uporabljali material, snovi? Kako se otroci odzivajo na problemske izzive, ki jih ponuja material?
Nestrukturiran material je otroke nedvomno pritegnil. Odziv otrok je bil zelo pozitiven.
Prvi dan so bili na začetku malo zadržani in so le opazovali, nato pa so se sprostili in začeli raziskovati ponujeni material. Ob tem so vidno uživali; pri konkretni dejavnosti so se razvijale abstraktne predstave in pojmi. Aktivno so raziskovali, ob tem pa se je razvila tudi igra. Včasih so se z materialom igrali na tleh, včasih pa so ga nesli na mizo in se igrali tam. Med projektom so pokazali tudi izvirnost. Material so uporabljali na različne načine. Les in material iz gozda so uporabljali v različnih situacijah.
Med dejavnostjo so se prepletale različne vrste igre, s tem pa tudi raznovrstna uporaba slikali na lesene deske, oblikovali slano testo, tiskali lesene barvne like, izdelovali skupno sliko, ustvarjali izdelke. Prisotna je bila tudi konstrukcijska igra, ko so otroci iz okroglih odrezkov vej gradili stolp, lesene palčke zlagali drugo na drugo, velike kose lesa zlagali drugega na drugega. V celotnem projektu se ni pojavila igra s pravili.
57
2. Kakšna je vloga vzgojitelja v kreiranju spodbudnega učnega okolja?
Vloga vzgojitelja v kreiranju spodbudnega učnega okolja je zelo pomembna. Sama sem najprej razmislila, kateri nestrukturiran material bom ponudila otrokom. Odločila sem se za les, saj sem se želela osredotočiti na naravni material. Sledilo je nabiranje materiala v gozdu in njegovo sušenje. Nato sem pripravljala različen material glede na pobude otok, ki sem jih zaznala iz skrbnega opazovanja in dokumentiranja. To je zajemalo žaganje lesenih palic, razrez lesenih plošč, pridobitev žagovine, barvanje lesenih likov, izdelovanje lesenih ovir za gibalno dejavnost, pripravljala sem slano testo, izdelovala čutno pot, z vrtalnim strojem sem izvrtala luknje v lesenem kvadru, barvala matematične lesene like, izdelovala štampiljke, pripravljala lesene kvadre, v katere so otroci zabijali žeblje. Različne kose lesa sem pobrusila z brusilnim papirjem in s tem preprečila, da bi se otroci pri igri z materialom poškodovali ter iskala različen material, katerega sem ponujala v posameznih dejavnostih.
Pred izvedbo projekta sem si zapisala tudi cilje. Med projektom sem otroke pozorno opazovala, si sproti beležila opažanja v zvezek in jih fotografirala. Vsa ta
58
dokumentacija mi je služila pri pripravi nadaljnjih dejavnosti, saj sem sledila otrokovim željam, pobudam, interesom ter s tem materiale preoblikovala, dodaja, odvzemala, jih postavljala v nenavadne situacije.
Pred vsako dejavnostjo sem tudi pripravila prostor in pripravila raznolik material ter s tem zagotovila spodbudno učno okolje, v katerem so otroci lahko brezskrbno raziskovali in se igrali. Pozorna sem bila na to, da sem zagotovila, da je bilo materiala vedno dovolj na voljo.
Med igro se nisem vmešavala ali otrokom govorila, kako naj uporabljajo določen material. Otroke sem opazovala in tako vsak dan dobila ideje za dejavnosti, ki so otrokovo igro nadgradile in jo popeljale še na višji nivo. Včasih pa so otroci želeli, da jim povem določene stvari. Pokazali so na lubje in želeli, da jim povem, kako se to imenuje. Ali pa so želeli, da se v igro aktivno vključim. Tako je neka deklica želela, da jaz gradim stolp, ona pa ga podira. Ob tem se je vidno zabavala in smejala. Tudi v drugih primerih sem se na otrokovo željo vključila v njihovo igro. To sem storila tako, da sem se usedla na tla in bila v njihovi višini. Igrala sem se z njimi in poslušala, kaj so mi pripovedovali ali mi kazali. Vendar pa sem vedno pazila, da so še vedno otroci obdržali nadzor nad igro. Ob tem so se počutili pomembno, ko so mi pokazali, kaj se igrajo in me vključevali v igro po njihovih pravilih.
Po končanem projektu sem prišla tudi do zaključka, da sem zajela vsa področja Kurikuluma in tako otrokom zagotovila res raznovrstne izkušnje za njihovo aktivno učenje.
3. Ali bo igra z nestrukturiranim materialom vplivala na odnose med otroki?
Igra z nestrukturiranim materialom je na otroke vplivala zelo ugodno. Vzdušje je bilo zelo prijetno in umirjeno. Največkrat je vsak raziskoval svoj material ali si ustvaril svojo igro. Med projektom ni prihajalo do konfliktov. To lahko pripišem temu, da sem poskrbela zadostno količino materiala. S tem je imel vsak otrok na voljo dovolj materiala, ki ga je uporabljal po svoji volji.
59
11 ZAKLJUČEK
S tako dolgim in obsežnim projektom se prej še nisem srečala. Bil je zahteven projekt, zato sem se ga lotila resno in z velikim zagonom. Bila sem radovedna, kako se bodo otroci odzvali na ponujen nestrukturiran material. Spoznala sem, da to ni le projekt, ki ga enkrat zaključim, ampak procesno-razvojno načrtovanje, ki lahko postane redni način dela.
Vidim, da sem se odločila pravilno, da sem izbrala za nestrukturiran material les in se s tem osredotočila na naravne materiale. Želela sem, da bi otrokom les prikazala v različnih dejavnostih. Za ta projekt sem porabila ogromno časa. Več ur dnevno sem pripravljala material za naslednjo dejavnost. Ponosna sem nase, saj sem otroke res pozorno opazovala in jim tako pripravljala raznolike in zabavne dejavnosti, za katere so sami pokazali interes.
Najstarejši deček L. me je vsak dan, ko sem stopila skozi vrata, vprašal, kaj sem danes prinesla. Tudi ostali otroci so vedno radi sodelovali, kar me je navdušilo in mi dalo še več motivacije za pripravo naslednjih dejavnosti. Otroci so se med dejavnostmi počutili prijetno, sproščeno in motivirano. Prepričana sem, da so otroci preko tega projekta ogromno pridobili in se veliko novega naučili. Tudi vzgojiteljica je bila zelo zadovoljna s pripravljenimi zaposlitvami za otroke.
Spoznala sem, da otroci za igro ne potrebujejo dragih igrač, saj so se polno zaposlili že z nabranim materialom iz gozda. Tudi ko smo odšli na sprehod ali se igrali na igrišču, so bili bolj pozorni na drevesa, debla, veje, listje. Med sprehodom so nabirali kamenčke, storže, vejice in drug material, ki so ga našli ob poti.
Vesela sem, da sem ta projekt uspešno pripeljala do konca. V teh štirih tednih sem se ogromno naučila: od opazovanja otrok do priprave materialov za dejavnosti ter končne evalvacije. Kot bodoča vzgojiteljica bom tudi sama otrokom ponujala nestrukturiran material ter kreirala spodbudno učno okolje, preko katerega se bodo otroci aktivno učili.
60
12 VIRI IN LITERATURA
Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Fekonja, U. (2001). Igrače. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur), Psihologija otroške igre: Od rojstva do vstopa v šolo (str. 85 – 105). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Ferjančič, J. (1994). Pogoji in oblike aktivnega učenja v vrtcu. Nova Gorica: Educa.
Hohmann, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana:
DZS.
Kobal, E. (1989). Raziskovanje je odkrivanje novega znanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Kranjc, S. in Saksida, I. (2008). Jezik. V L. Marjanovič Umek (ur), Otrok v vrtcu:
priročnik h kurikulu za vrtce (str. 77 – 106). Maribor: Obzorja.
Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana. Vija.
Kroflič, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kroflič, R. (2008). Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce. V L.
Marjanovič Umek (ur), Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce (str. 7 – 24).
Maribor: Obzorja.
Kurikulum za vrtce. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo.
Lepičnik Vodopivec, J. in Hmelak, M. (2018). Vzgojitelj predšolskih otrok in skrb za lastni profesionalni razvoj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Marjanovič Umek, L. (2008). Psihologija predšolskega otroka. V L. Marjanovič Umek (ur), Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce (26 – 54). Maribor: Obzorja.
Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2001). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek in M.
Zupančič (ur), Psihologija otroške igre: Od rojstva do vstopa v šolo (str. 33 – 46). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Teorije otroške igre. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur), Psihologija otroške igre: Od rojstva do vstopa v šolo (str. 1 – 31). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
61
Marjanovič Umek, L. (2001). Igra predšolskega otroka. V L. Marjanovič Umek in M.
Zupančič (ur), Psihologija otroške igre: Od rojstva do vstopa v šolo (str. 69 – 83). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:
Grafenauer založba.
Papalia, E.D., Wendkos Olds, S., in Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana. Educy.
Retuznik Bozovičar, A. in Krajnc, M. (2010). V krogu življenja – Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. Velenje: Modart.
Šuligoj, T. (2012). Simbolna igra z nestrukturiranim materialom. V B. Vrbovšek (ur), Simbolna igra v vrtcu (str. 79- 83). Ljubljana: Supra.
Turnšek, N. (2018). Kreiranje spodbudnega učnega okolja z nestrukturiranimi materiali. Interno gradivo pri predmetu Otrok v družbi.
Turnšek, N., Hodnik Čadež, T., Fideršek, R., Hozjan, T., Novak, M., Slakonja, A.
(2012). Učenje je pustolovščina. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.