Analiza intervjujev zaposlenih v podjetju X

Intervjuje sem opravil s sedmimi zaposlenimi na delovnem mestu. Izvedeni so bili na dan 16. 7. 2021 v dopoldanskem času. Sodelovale so štiri osebe ženskega spola in tri osebe moškega spola. Starost sodelujočih je bila med 25 in 53 let. Pridobljene podatke intervjujev sem analiziral z metodo analize besedila, na način, da sem intervjuje najprej posnel in jih nato pretipkal na računalnik.

10 Želja podjetja po anonimnosti.

45

Prvo vprašanje, ki sem ga zastavil intervjuvanim osebam, se je nanašalo na prisotnost stresa na delovnem mestu. Zanimalo me je, ali so se zaposleni pri delu že kdaj srečali z utrujenostjo ali preobremenjenostjo, ki bi lahko bile posledica časovne stiske, narave dela, prevzemanja nalog, iskanja ravnovesja med zasebnim in delovnim življenjem in podobno. Vseh sedem intervjuvancev¹¹ je pritrdilo, da so se na delovnem mestu že večkrat počutili preobremenjeni in pod stresom.

Drugo vprašanje je zadevalo dejavnike stresa na delovnem mestu. Glede na to, da so vsi zaposleni pritrdili, da so se s stresom pri delu že srečali, me je zanimalo, kateri dejavniki so tisti, ki pri zaposlenih najpogosteje povzročajo stres. Večina intervjuvanih meni, da je primarni dejavnik stresa povezan z naravo dela. Pri tem so izpostavili, da je delo, ki ga opravljajo, neposredno povezano z zasledovanjem prodajnih ciljev. Eden izmed intervjuvanih je opazil, da se prodajni cilji postopoma višajo, kar pomeni, da so vedno težje dosegljivi. To pomeni, da se z višanjem prodajnih ciljev obenem veča tudi delovna obremenjenost zaposlenih, kar neposredno vpliva na količino stresa, ki ga zaposleni občutijo. Dva intervjuvanca sta kot dejavnik stresa pri delu izpostavila tudi odnose med sodelavci. Pri tem je treba izpostaviti, da so delovne naloge ene izmed dveh intervjuvanih vezane izključno na delo z zaposlenimi. Kot zadnji dejavnik pa je ena intervjuvana oseba odgovorila, da ji stres predstavlja usklajevanje dela in študija, saj poleg stalne zaposlitve izredno opravlja tudi študijske obveznosti.

S tretjim vprašanjem sem skušal ugotoviti, kako dejavniki, in z njimi povezan stres, vplivajo na mentalno in fizično počutje zaposlenih. Dve intervjuvani osebi sta odgovorili, da se zaradi stresa na delovnem mestu občasno počutita slabe volje in nezadovoljni. Eden se ob prisotnosti stresa počuti razdražljivo. To počutje pogosto prenese tudi na zasebno življenje, kar vpliva na odnose z družino in prijatelji. Tri osebe se zaradi obsega delovnih nalog in stresa občasno počutijo utrujene. Pri tem je potrebno poudariti, da nobena izmed intervjuvanih oseb utrujenosti ne dojema kot izgorelost, ampak zgolj kot manjšo osredotočenost na delo. Ena oseba je odgovorila, da ji stres in delovne obveznosti občasno povzročajo glavobol, kadar je pod vplivom stresa, si tudi grize nohte. Iz rezultatov sem lahko razbral, da stres vpliva tako na mentalno kot tudi na fizično počutje zaposlenih. Kljub temu pa sta dve osebi izpostavili, da stres na delovnem mestu nima nikakršnega vpliva na njuno duševno in fizično počutje. Prav

11 Transkripti intervjujev je na voljo pri avtorju.

46

nasprotno, ena izmed intervjuvanjih oseb stres dojema kot motivator, ki jo žene in ji predstavlja izziv za dokazovanje lastnih sposobnosti.

V drugem delu intervjuja sem se usmeril predvsem na učinkovitost uporabljenih metod za zmanjševanje stresa na delovnem mestu. Najprej me je zanimala kakovost komunikacije v podjetju, saj je razvijanje komunikacijskih spodobnosti ena izmed primarnih metod odpravljanja stresa na delovnem mestu. Slaba komunikacija med zaposlenimi je eden izmed dejavnikov stresa, ki se odraža v organizacijski klimi. Četrto vprašanje se je glasilo: »Kako bi opisali komunikacijo z vašimi nadrejenimi?«. Vsi sodelujoči so s komunikacijo v podjetju zelo zadovoljni. Komunikacijo so opisali kot sproščeno, tekočo in učinkovito. Podajanje informacij je jasno in razumljivo. Prav tako sodelujoči menijo, da prejmejo vse potrebne informacije za nemoteno delo. Dva intervjuvanca menita, da so nadrejeni vedno dostopni za pogovor, k temu pa še posebej pripomore politika »odprtih vrat« in izmenjavanje dobrih praks.

S petim vprašanjem sem želel ugotoviti, kako usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja vpliva na prisotnost stresa pri zaposlenih. Trije intervjuvani menijo, da usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja minimalno vpliva na prisotnost stresa. Eden izmed njih je dejal, da je podjetje glede usklajevanja delovnega in zasebnega življenja zelo prilagodljivo.

Trije izmed intervjuvanih pravijo, da želijo poklicne obveznosti v največji možni meri ločiti od zasebnega življenja. Štirje zaposleni so mnenja, da usklajevanje dela in družine nima nobenega vpliva na prisotnost stresa. Ena izmed intervjuvank je poudarila, da so družini prijazno podjetje, kar pripomore k zmanjšanju stresa, ki ga povzročajo obveznosti dela in družine.

Kot smo že omenili, je v sklopu sekundarne intervencije potrebno zaposlene naučiti načinov spopadanja s stresom. Sekundarne metode zmanjševanja stresa skozi izobraževanja in usposabljanja zaposlenim pomagajo izboljšati tehnike obvladovanja stresa in jih osveščajo o pomembnosti poznavanja samega sebe ter zdravega in aktivnega življenjskega sloga.

Zanimalo me je, ali podjetje X z zagotavljanjem delavnic in izobraževanj pripomore k zmanjšanju stresa na delovnem mestu. Vsi sodelujoči menijo, da delavnice in izobraževanja, ki jih zagotavlja podjetje, pripomorejo k boljšemu počutju in zmanjšanju stresa pri delu. Eden izmed intervjuvanih je dejal, da so izobraževanja zmeraj dobrodošla in se jih z veseljem udeleži. Ena izmed intervjuvank pa je izpostavila, da poleg delavnic, ki jih nudi podjetje, tudi

47

sama rada poskrbi za svoje počutje. Za sproščanje uporablja svoje tehnike, ki niso nujno vezane na delovno mesto.

S sedmim vprašanjem sem želel ugotoviti, ali so zaposlenim aktivnosti v sklopu sekundarnih metod dostopne. Te metode obsegajo udeležbo na izobraževanjih in delavnicah, interni časopis, uporabo spletne telovadnice ter aktivnosti izven delavnika (praznovanja, pohodi, udeležba na maratonih ipd.). Vsi sodelujoči v raziskavi so pritrdili, da so jim delavnice vedno dostopne ter da so količinsko in vsebinsko primerne.

Skozi odgovore intervjuvancev sem ugotovil, da si podjetje s pomočjo različnih metod aktivno prizadeva zmanjšati stres na delovnem mestu, prav tako pa so aktivnosti zaposlenim dostopne. Z osmim vprašanjem sem hotel ugotoviti, v kolikšni meri zaposleni uporabljajo razpoložljive aktivnosti. Štiri intervjuvane osebe se pogosto oziroma v največji možni meri udeležujejo aktivnosti za premagovanje stresa, ki jih zagotavlja podjetje. Slednji se najpogosteje udeležujejo delavnic ter vadb v okviru spletne telovadnice. Prav tako aktivno sodelujejo pri organiziranju internih praznovanj. Dva intervjuvanca se občasno udeležita delavnic in izobraževanj, k dobremu počutju pa jima pripomore tudi branje člankov v internem časopisu podjetja. Eden izmed intervjuvanih se kljub dostopnosti aktivnosti v podjetju le-teh ne udeležuje, saj pravi, da ga prisotnost stresa na delu ne ovira v tolikšni meri, da bi potreboval dodatno pomoč pri njegovem obvladovanju.

Deveto vprašanje se nanaša na učinkovitost uporabljenih metod zmanjševanja stresa v očeh zaposlenih. Vprašanje se je glasilo: »Katere od aktivnosti za obvladovanje stresa, ki jih ponuja podjetje, se vam zdijo najbolj uporabne oziroma učinkovite?«. Intervjuvanci so mnenja, da jim k zmanjševanju stresa na delovnem mestu najbolj pripomorejo timbildingi in interna praznovanja. Interna praznovanja vključujejo praznovanje rojstnih dni, novoletno in božično praznovanje, zdrav zajtrk, ki ga zagotovi podjetje, in podobno. Dva izmed intervjuvancev sta poleg praznovanj in timbildingov izpostavila še pomen komunikacije med sodelavci, saj menita, da sproščen pogovor s sodelavci mnogokrat pripomore k odpravljanju stresa pri delu.

Dva intervjuvanca sta kot najbolj učinkovito metodo odpravljanja stresa označila spletno telovadnico in interni časopis, v katerem so zaposlenim na voljo poučni članki, objavljeni pod rubriko, namenjeno izključno zdravemu življenjskemu slogu. K zdravemu življenjskemu slogu pripomore tudi redna fizična aktivnost, ki jo podjetje poleg spletne telovadnice zagotavlja tudi z organiziranimi pohodi in brezplačno udeležbo na maratonih. Ena izmed

48

intervjuvank je dejala, da se rada udeležuje športnih dogodkov v okviru podjetja, saj se zaveda pomena »zdravega duha v zdravem telesu«. Poleg že naštetih aktivnosti pa se štirim sodelujočim organizirane delavnice in izobraževanja zdijo velikega pomena. Samo eden izmed intervjuvanih pravi, da se ne udejstvuje v nobenih aktivnostih znotraj podjetja in zato ne bi vedel, katere metode bi bile najbolj učinkovite.

Izbruh pandemije virusa covid-19 je prizadel podjetja po vsem svetu, ki so se morala sprijazniti s situacijo in prilagoditi način dela. Covid-19 je postal nov dejavnik, ki vpliva na prisotnost stresa pri delu. Deseto vprašanje se je glasilo: »Kako je izbruh pandemije vplival na prisotnost stresa pri delu?«. Trije intervjuvani so menili, da je bil stres ob pojavu epidemije povezan predvsem s strahom pred okužbo, saj nihče ni vedel, kako se virus prenaša in kakšne so poledice okužbe. Vsi intervjuvanci so dejali, da jim je podjetje po izbruhu pandemije omogočilo delo od doma. Štirje sodelujoči so bili mnenja, da se raven stresa zaradi novega načina dela ni bistveno spremenila ter da jim je nov način dela popolnoma odgovarjal. Eden izmed intervjuvanih je dejal, da mu delo od doma odgovarja bolj, kot klasičen način dela, kar je posledično vplivalo na manjšo raven stresa pri delu. Dva sodelujoča v raziskavi pa sta menila, da se je raven stresa povečala. Kot razlog sta navedla, da je bilo opravljanje dela od doma ob prisotnosti otrok težavnejše. V primeru odsotnosti družinskih članov pa je delo potekalo nemoteno.

S podvprašanjem sem želel ugotoviti, kako je podjetje zaposlenim pomagalo pri odpravljanju stresa in prilagajanju na nov način dela? Sodelujoči so dejali, da se je podjetje ob izbruhu epidemije držalo vseh državnih smernic in še pred tem zaposlenim zagotovilo razkužila in omogočilo varnostno razdaljo. Kot pri prejšnjem vprašanju je večina zaposlenih menila, da se je podjetje hitro prilagodilo in zaposlenim omogočilo delo od doma, kar je vplivalo na nižjo raven stresa in manjšo možnost okužbe. Pet zaposlenih je izpostavilo, da jim je podjetje v sklopu nove organizacije dela priskrbelo vso potrebno opremo za nemoteno delo ter delavnico, ki je zaposlenim pripomogla k boljši organizaciji dela od doma.

Z zadnjim vprašanjem sem želel ugotoviti, kaj bi po mnenju intervjuvanih pripomoglo k zmanjšanju stresa pri delu. Vprašanje se je glasilo: »Kakšni so vaši predlogi, ki bi jih organizacija lahko upoštevala pri zmanjševanju stresa pri delu?«. Predlogi zaposlenih so se med seboj razlikovali. Dva sodelujoča sta bila mnenja, da bi moralo podjetje tudi po koncu epidemije zaposlenim omogočiti delo od doma. Dva intervjuvanca sta menila, da bi k

49

zmanjšanju ravni stresa pripomoglo več organiziranih druženj in timbildingov izven delavnika. Eden od sodelujočih bi si želel več individualnega dela z nadrejenimi. Dva zaposlena pomanjkljivosti vidita v organizaciji dela. Prav tako sta mnenja, da bi bilo treba oblikovati učinkovitejšo organizacijo nadomeščanj. Eden izmed intervjuvanih pa je popolnoma zadovoljen s trudom podjetja na področju omejevanja stresa, zato predlogov ni imel.