https://museums.eu/collection/object/30 037/avtoportret 5. julij 2021
Slika 49: Avtoportret Ida Brišnik Remec Vir:
http://museums.eu/collection/object/265 792/avtoportret, pridobljeno 5. julij 2021
Pogovorili bi se še o pojmih: portret, točka, linija, risanje, risba. Učencem bi nato predstavili format, na katerega bodo risali avtoportret. Učencem bi nato razložili in demonstrirali likovno tehniko:
− pogledam se v ogledalo,
− narišem obliko obraza,
− pozorno se opazujem v ogledalu in s črtami, ki se križajo (ali tastrom) rišem temnejše površine s svinčnikom.
Pri tem bi jih opozorili, da je potrebno črte nizati in križati tako, da dobijo želene površine. Pred začetkom ustvarjanja bi ponovili, kaj morajo pri svojem likovnem delu upoštevati. Učencem bi nato povedali, da si bomo na koncu njihove likovne izdelke ogledali in preverili, ali so upoštevali vse elemente likovne dejavnosti:
− uporaba mehkega svinčnika,
− prostoročno risanje,
− likovni motiv je avtoportret,
− samostojnost in izvirnost,
− ovrednotenje izdelka in pri tem uporaba likovnih pojmov.
Med ustvarjanjem bi učence opazovali in jih po potrebi usmerjali. Na koncu bi učenci svoje likovne izdelke predstavili in skupaj bi se o njih pogovorili in jih ovrednotili.
8.6.1.2 Slikanje avtoportreta z uporabo kolaž papirja Učni cilji naloge (Učni načrt Likovna vzgoja, 2011, str. 7,8):
Učenci:
− ob likovnih delih, likovnih izdelkih spoznajo likovne pojme, povezane s slikanjem,
− razvijajo občutek za gradnjo slike od celote k delom,
− trgajo, izrezujejo in lepijo različne barvne ploskve in z njimi oblikujejo barvne kompozicije,
− razvijajo občutek vključevanja slikarskega motiva v izbranem formatu,
− se navajajo na samostojno izbiro oblik, barv, velikosti in kakovosti slikarskih podlag.
Učencem bi v uvodnem delu predstavili avtoportret. Pogovorili bi se o tem, kaj je avtoportret (umetnikova upodobitev samega sebe) in jim pokazali reprodukcijo avtoportreta z uporabo likovne tehnike kolaža in časopisnega papirja.
Pogovorili bi se še o pojmih: portret, barva, ploskev, slikanje, slika. Učencem bi nato predstavili format, na katerega bodo risali avtoportret. Učencem bi razložili in demonstrirali likovno tehniko:
− pogledam se v ogledalo,
− s svinčnikom narišem obliko obraza,
− narišem oči, nos in usta,
− s kolaž papirjem izdelamo ozadje slike,
− iz kolaž papirja nato avtoportret zapolnimo z lepilom na pravem mestu.
Z učenci bi nato ponovili, na kaj morajo biti pri ustvarjanju pozorni. Povedali bi jim, da si bomo na koncu likovne izdelke ogledali in jih ovrednotili. Pri likovni nalogi morajo upoštevati naslednje elemente:
− uporaba kolaž papirja, svinčnika in lepila;
− likovni motiv je avtoportret;
− samostojnost in izvirnost;
− ovrednotenje izdelka in pri tem uporaba likovnih pojmov.
Učencem bi med ustvarjanjem po potrebi pomagali oziroma jih ustrezno usmerjali. Na koncu bi učenci svoje likovne izdelke predstavili in skupaj bi se o njih pogovorili in jih ovrednotili.
8.6.1.3 Slikanje avtoportreta z voščenkami
Učni cilji naloge (Učni načrt Likovna vzgoja, 2011, str. 7,8):
Učenci:
− ob likovnih delih, likovnih izdelkih spoznajo likovne pojme, povezane s slikanjem;
− naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo;
− razvijajo občutek vključevanja slikarskega motiva v izbranem formatu;
− navajajo se na samostojno izbiro oblik, barv, velikosti in kakovosti slikarskih podlag.
Učencem bi v uvodnem delu uri predstavili avtoportret. Pogovorili se bi o tem, kaj je avtoportret (umetnikova upodobitev samega sebe) in jim pokazali reprodukcijo avtoportreta z voščenkami.
Pogovorili se bi še o pojmih: portret, barva, ploskev, slikanje, slika. Učencem bi nato predstavili format, na katerega bodo risali avtoportret. Učencem bi razložili in demonstrirali likovno tehniko:
− pogledam se v ogledalo,
− z voščenkami narišem obliko obraza,
− naslikamo avtoportret.
Z učenci bi nato ponovili, na kaj morajo biti pri ustvarjanju pozorni. Povedali bi jim, da si bomo na koncu likovne izdelke ogledali in ovrednotili. Pri likovni dejavnosti morajo upoštevati naslednje elemente:
− uporaba voščenk,
− likovni motiv je avtoportret,
− samostojnost in izvirnost,
− ovrednotenje izdelka in pri tem uporaba likovnih pojmov.
Učencem bi med ustvarjanjem po potrebi pomagali oziroma jih ustrezno usmerjali. Na koncu bi učenci svoje likovne izdelke predstavili in skupaj bi se o njih pogovorili in jih ovrednotili.
9 SKLEP
V magistrskem delu smo želeli ugotoviti zastopanost likovnih dejavnosti v nekaterih medpredmetnih delovnih zvezkih za 2. razred osnovne šole in analizirati rešene likovne dejavnosti učencev 2. razreda osnovne šole iz prvega dela medpredmetnega delovnega zvezka.
Pri tem nas je zanimalo, koliko likovnih dejavnosti vsebujejo (nalog tipa nariši) izbrani medpredmetni delovni zvezki za 2. razred osnovne šole. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je teh nalog zelo malo, le 20 nalog od skupno 194 nalog. Največ nalog je matematičnih; sledijo naloge za slovenščino in spoznavanje okolja. Najmanj je nalog predmetov glasbena in likovna umetnosti. Menimo, da bi medpredmetni delovni zvezki morali vsebovati več likovnih dejavnosti, saj, kot pravi Tomšič Čerkez (2012), učenci z likovnem izražanjem razvijajo domišljijo, razumevanje vizualnega okolja ter izražajo svoje občutke, stališča in vrednote.
V raziskavi smo želeli ugotoviti tudi, kako so oblikovane likovne dejavnosti v izbranem medpredmetnem delovnem zvezku za 2. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da je večina likovnih dejavnosti oblikovanih tako, da je motiv v nalogi že podan. Menimo, da bi morale naloge v medpredmetnih delovnih zvezkih vsebovati več likovnih dejavnosti, kjer motiv v nalogi ni tako natančno opredeljen. Učenci bi tako morali motiv oblikovati sami. Tako oblikovane likovne dejavnosti bi še bolj vzpodbudile učenčevo ustvarjalnost in radovednost. Prav tako je pri tem pomembna tudi vloga učitelja. Učitelj ima namreč možnost, da naloge v medpredmetnih delovnih zvezkih prilagodi ciljem predmeta likovna umetnost. Likovne dejavnosti lahko preoblikuje tako, da od učencev zahtevajo večjo ustvarjalnost pri likovnem izražanju.
V prvem delu izbranega medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred osnovne šole smo preverili tudi, kaj zahtevajo likovne dejavnosti od učenca. Ugotovili smo, da je največ takih nalog, ki od učenca zahtevajo, da nariše vnaprej določen motiv na točno določen prostor. Nato sledijo likovne dejavnosti, ki zahtevajo od učenca, da motiv doriše ali nariše na točno določeno mesto na sliki oziroma v označenem prostoru. Le ena izmed likovnih dejavnosti iz prvega dela izbranega medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred osnovne šole je taka, da od učenca zahteva, da nariše motiv po lastni izbiri. Likovni motivi, ki so jih učenci narisali pri tej nalogi, so zelo podobni. Iz zbranih podatkov zato sklepamo, da so učenci to nalogo večinoma reševali vodeno v šoli. Menimo, da bi medpredmetni delovni zvezki morali vsebovati več likovnih dejavnosti, ki bi od učenca zahtevale, da nalogo reši s poljubnim motivom. Prav tako menimo, da bi učenci morali imeti več svobode pri izbiri, kje bodo nalogo reševali (delovni zvezek, zvezek, dodaten list). Učitelji pa bi morali reševanju likovnih dejavnosti učencem dopuščati izbiro likovnega motiva in s tem vzpodbujati njihovo ustvarjalnost.
V raziskavi smo preverili še, na kakšen način učenci rešijo likovne dejavnosti, kjer je izbrani motiv v nalogi potrebno dorisati. Iz zbranih podatkov smo ugotovili, da učenci pri teh nalogah največkrat ponujen motiv prerišejo. Veliko je tudi primerov, kjer učenci prerišejo obliko motiva in uporabijo enake barve, kot so uporabljene v likovni dejavnosti. Najmanj je takih rešitev likovnih dejavnosti, kjer učenec preriše obliko motiva in uporabi barvo po lastnem izboru. Spet menimo, da bi morali medpredmetnih delovni zvezki vsebovati več nalog, ki bi dopuščale svobodo pri izbira motiva. Pri tem je spet zelo pomembna tudi vloga učitelja, ki bi z vzpodbujanjem ustvarjalnosti pri učencih lahko pripomogla k bolj raznolikim in izvirnim rešitvam likovnih dejavnosti.
V prvem delu izbranega medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred osnovne šole smo preverili še, katere materiale uporabljajo učenci za reševanje likovnih dejavnosti. Ugotovili smo, da učenci uporabljajo le svinčnik in barvne svinčnike.
Največkrat uporabijo kombinacijo obojega. Pri tem največkrat nastane kolorirana risba, kjer učenci motiv narišejo s svinčnikom in ga nato pobarvajo. Zanimivo je, da vsi učenci pri nekaterih nalogah uporabljajo le barvne svinčnike ali svinčnik. Menimo, da je to posledica vodenega reševanja likovnih dejavnosti v šoli. Učitelj bi pri tem lahko dopuščal uporabo različnih materialov, na primer uporabo mehkega svinčnika, voščenk, flomastrov in kolaža ter s tem spodbujal učence k bolj raznolikemu likovnemu ustvarjanju.
10 ZAKLJUČEK
Učenci prve triade so pogosto v stiku z različnimi likovnimi dejavnostmi. Sem spadajo tudi likovne dejavnosti v delovnih zvezkih različnih učnih predmetov, ki jih učenci uporabljajo pri pouku. Gre za likovne naloge oziroma likovne dejavnosti, ki so vključene v medpredmetnih delovnih zvezkih in vključujejo likovno izražanje; učenci jih lahko rešujejo pri ostalih učnih predmetih.
V magistrskem delu smo ugotavljali zastopnost likovnih dejavnosti v izbranih medpredmetnih delovnih zvezkih za 2. razred osnovne šole in analizirali rešene likovne dejavnosti učencev 2. razreda iz prvega dela medpredmetnega delovnega zvezka.
Vseh nalog v izbranem medpredmetnem delovnem zvezku je 194. Uporabili smo le tiste, pri katerih učenci podajo rešitev z likovnim izražanjem. Takih nalog je 20. V raziskavo smo vključili tri oddelke 2. razreda oziroma 45 učencev.
Z raziskavo smo ugotovili, da je v izbranih medpredmetnih delovnih zvezkih iz učbeniškega kompleta za 2. razred osnovne šole zelo malo nalog, ki od učenca zahtevajo, da rešitev poda z risanjem. V primeru likovnih dejavnosti nastali likovni izdelki največkrat nimajo ustreznega likovnega izhodišča, ciljev in likovne kakovosti.
Prav tako se vse likovne dejavnosti v izbranih medpredmetnih delovnih zvezkih ne povezujejo medpredmetno s predmetom likovne umetnosti. V ta namen smo podali tudi tri predloge medpredmetnega povezovanja. Potrebno je omeniti tudi, da učitelji, ki so sodelovali pri raziskavi, pri pouku likovno umetnost izvajajo posebej in ne le v okviru uporabe medpredmetnih delovnih zvezkov. Tako dosegajo in izpolnjujejo cilje in standarde likovne umetnosti.
Iz zbranih podatkov v raziskavi smo ugotovili tudi, da je večina likovnih dejavnosti v prvem delu izbranega medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred oblikovanih tako, da je motiv že podan. Zanimalo nas je tudi, kaj zahtevajo likovne dejavnosti od učenca. Ugotovili smo, da je največ takih nalog, ki od učenca zahtevajo, da nariše vnaprej določen motiv na točno določen prostor. Nato sledijo likovne dejavnosti, ki zahtevajo od učenca, da motiv doriše ali nariše na točno določeno mesto na sliki oziroma v označenem prostoru. Le ena izmed likovnih dejavnosti iz prvega dela izbranega medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred osnovne šole je taka, da od učenca zahteva, da nariše motiv po lastni izbiri. Likovni motivi, ki so jih učenci narisali pri tej nalogi, so zelo podobni. Iz zbranih podatkov sklepamo, da so učenci to nalogo večinoma reševali vodeno v šoli.
Zanimalo nas je tudi, na kakšen način učenci rešijo likovne dejavnosti, kjer je izbran motiv v nalogi potrebno dorisati. Ugotovili smo, da učenci pri teh nalogah največkrat ponujen motiv prerišejo. Veliko je tudi primerov, kjer učenci prerišejo obliko motiva in uporabijo enake barve, kot so uporabljene v likovni dejavnosti. Najmanj je takih rešitev likovnih dejavnosti, kjer učenec preriše obliko motiva in uporabi barvo po lastnem izboru. Menimo, da učenci pri nalogah, kjer je motiv že podan, izgubljajo svojo ustvarjalnost, saj v večini primerov le prerišejo že podan motiv.
V raziskavi smo preverili tudi, katere materiale uporabljajo učenci za reševanje likovnih dejavnosti v prvem delu izbranega medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred osnovne šole. Iz zbranih podatkov smo ugotovili, da učenci pri teh likovnih dejavnostih najpogosteje uporabljajo kombinacijo svinčnika in barvnih svinčnikov. Pri tem največkrat nastane kolorirana risba, kjer učenci motiv narišejo s svinčnikom in ga nato
pobarvajo. Prav tako je zelo pogosta uporaba barvnih svinčnikov. Pri reševanju likovnih dejavnosti v nekaterih primerih učenci uporabljajo tudi le svinčnik.
Učbenike, ki jih učenci uporabljajo v osnovni šoli, potrdi pristojni Strokovni svet na področju vzgoje in izobraževanja ter priprave izobraževalnih in vzgojnih programov na podlagi Pravilnika o potrjevanju učbenikov in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o potrjevanju učbenikov. Uporaba delovnih zvezkov tovrstne potrditve ne zahteva. O izbiri delovnega zvezka pri pouku večinoma odločajo učitelji. Na podlagi naših ugotovitev v raziskavi menimo, da je kljub ozaveščanju in vse večjem zavedanju o pomembnosti medpredmetnega povezovanja likovne umetnosti z drugimi učnimi predmeti, še posebej na razredni stopnji, premalo dejavnosti in nalog, ki bi le-to tudi spodbujale. Naloge v medpredmetnih delovnih zvezkih so kljub upoštevanju instrumentarija za analizo delovnih zvezkov, ki ga je razvil ZRSŠ (2017), še vedno zelo omejene in premalo medpredmetno zasnovane.
Menimo tudi, da je pri izbiri in oblikovanju likovnih dejavnosti ključna tudi vloga učitelja.
Učitelj ima namreč možnost, da likovne dejavnosti, podane v medpredmetnih delovnih zvezkih, prilagodi učnim ciljem predmeta likovne umetnosti. Prav tako menimo, da bi učitelj moral učence spodbujati k bolj raznolikemu likovnemu ustvarjanju z uporabo različnih likovnih materialov, ki bi učence vzpodbudila k razvijanju najrazličnejših likovnih tehnik, na primer z uporabo mehkega svinčnika, voščenk, flomastrov in kolaža.
Z uporabo različnih materialov lahko učitelj učence vzpodbudi k razvijanju najrazličnejših likovnih tehnik. Učitelj bi moral različne izrazne možnosti likovnih tehnik bolj izkoristiti in učencem predlagati uporabo določene tehnike glede na njene prednosti. Pri tem pa je zelo pomembno, da učitelj ves čas spodbuja k ustvarjalnemu in samostojnem ustvarjanju slik in risb. Prav tako pa je tudi pomembno, da primerno izvaja ostala likovna področja, grafika, kiparstvo in arhitekturo.
11 VIRI IN LITERATURA
Batič, J. (2016). Pomen vizualne pismenosti za celostno branje multimodalnih besedil.
V Otrok in knjiga (str. 21–33). Maribor: Mariborska knjižnica.
Bevc, V. (2005). Medpredmetno načrtovanje in povezovanje vzgojno-izobraževalnega dela. V T. Rupnik Vec (ur.), Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu: zbornik prispevkov (str. 50–59). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Bevc, V. (2008). Medpredmetno načrtovanje. V F. Nolimal, V. Milekšič, M. Skvarč, M.
Kerndl, B. Lesničar, B. Furlan in J Rapac (ur.), Fleksibilni predmetnik – pot do večje avtonomije, strokovne odgovornosti in kakovost vzgojno-izobraževalnega dela (str. 183-189). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Birsa, E. (2015). Medpredmetno povezovanje pri pouku likovne vzgoje. Koper:
Pedagoška fakulteta.
Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., & Strmičnik, F. (2003). Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
Burmark, L. (2008). Visual Literacy: What You Get Is What You See. V Teaching visual literacy: using comic book, graphic novels, anime, cartoons, and more to develop comprehension and thinking skills (str. 5–25). Thousand Oaks: Corwin Press.
Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora.
Carter, J. B. (2008). Comics, the Canon, and the Classroom. V g. n. Teaching visual literacy: using comic books. Thousand Oaks: Corwin Press.
Clive, S. (1996). Thoughts on visual literacy. V L. Dawtrey, T. Jackson, M. Masterton,
& P. Meecham, Critcial studies and modern art (str. 37–41). New Haven; London:
The Open University.
Dondis, D. A. (1974). A primer of visual literacy. Cambridge: MIT.
Duh, M. (2012). Likovna vzgoja. V Marjanovič Umek, L., Pečjak, S., Kranjc, S., Kordigel Aberšek, M., Saksida, I., Žakelj, A., … Kern, M. et al. (2012). Lili in Bine. Priročnik za poučevanje in medpredmetno povezovanje v prvem triletju. Ljubljana: Rokus Klett.
Duh, M., Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole: priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.
Eppler, M. J., & Burkhard R. A. (2004, 28. julij). Knowledge Visualization. Toward a New Discipline and its Fields of Application. ICA Working Paper #2/2004.
University of Lugana, Lugano. Najdeno 27. junija na spletnem naslovu https://www.researchgate.net/publication/33682085_Knowledge_Visualisation_T owards_a_New_Discipline_and_its_Fields_of_Application
Filipčič, V., Deutsch, T. (2014). Učna gradiva za doseganje izobraževalnih ciljev. V:
Vzgoja in izobraževanje. Letn. XLV, št. 3, str. 61–66.
Felten, P. (2008). Visual literacy. Pridobljeno 13. 3. 2021 iz http://one2oneheights.pbworks.com/f/Felten,P.(2008).Visual%20Literacy.pdf Grosman, M. (2011). Večrazsežna pismenost izziv sedanjosti. V S. Starc (Ured.),
Razvijanje različnih pismenosti (str. 19–27). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerzitetna založba Annales.
Hodnik Čadež, T. (2007). Učitelj kot raziskovalec medpredmetnega povezovanja. V J.
Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl-Kafol, T. Devjak in V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli (str. 131–149).
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Huzjak, M. (2018). Vpliv medpredmetnega povezovanja na uspešnost učencev pri pouku likovne vzgoje. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Ivanuš Grmek, M., & Javornik Krečič, M. (2011). Osnove didaktike. Maribor:
Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.
Kralj, D. (1992). Integrirani pouk – poskus opredelitve in izkušnje ob uvajanju. V D.
Milekšič, V. (Ur.), Didaktična prenova razredne stopnje osnovne šole. Integrirani pouk (str. 111–124). Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.
Kramar, M. (1991). Didaktični koncept pouka v nižjih razredih osnovne šole. Educa, 1 (2), 125–131.
Kubale, V. (2004). Metodika v zgodovini pedagogike. Maribor: samozaložba v sodelovanju s Piko's printshop.
Kuščer, K. (200). Integrirani pouk: priročnik za obravnavo tematskega sklopa Sadovnjak. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
Marentič Požarnik, B. (1997). Cilji, izhodišča in možne stranpoti kurikularne prenove.
V A. Barle Lakota in K. Bergant (Ur.), Kurikularna prenova (29–44). Ljubljana:
Nacionalni kurikularni svet.
Marjanovič Umek, L., & Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete: Rokus Klett.
Milekšič, V. (1992). Načrtovanje didaktičnega pristopa. V D. Milekšič (Ur.), Didaktična prenova razredne stopnje osnovne šole. Integrirani pouk (str. 7–110). Ljubljana:
Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.
Newfield, D. (2011). From Visual Literacy to Critical Visual Literacy: An Analysis of Educational Materials. Pridobljeno 27. junij 2021 iz https://eric.ed.gov/?id=EJ935564
Panić, V. (1997). Psihologija i umetnost. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
Patru, E. (2008). Medpredmetno povezovanje in likovna umetnost. Likovna vzgoja. IX (41–42), 37–43.
Pavlič Škerjanc, K. (2010). Smisel in sitem kurikularnih povezav. V Z. Rutar Ilc in K.
Pavlič Škerjanc (ur.), Medpredmetne in kurikularne povezave: priročnik za učitelje (str. 19–70). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pečjak, V. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora.
Planinšič, G. (2008). Medpredmetno povezovanje naravoslovnih in umetniških predmetov: zakaj in kako? V N. Požar Matijašič in N. Bucik (ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja: predstavitev različnih pogledov o umetnostni in kulturni vzgoji v izobraževanju (str. 149–157). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Pletenac, V. (1991). Nasavni ovlici. V I. Klarić (ur.). Osnove didaktike (95–9). Zagreb:
Školske novine.
Pogačnik-Toličič, S., & Vipotnik, O. (1986). Govorica otroške risbe. Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Rot Gabrovec, V. (2009). Z Alico v čudežni deželi nebesednega. V J. Vintar (Ur.), Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili (str. 24–45). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Rutar Ilc, Z., Pavlič Škerjanc, K. (2010). Medpredmetne in kurikularne povezave.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Seifert, J. W. (1996). Vizualizacija, prezentacija, moderacija. Maribor: Doba.
Sicherl-Kafol, B. (2008). Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli. Pridobljeno 13. 3.
2021 iz http://www.didakta.si/doc/revija_didakta_2008_november.pdf
Skela, J. (2009). Tujejezikovna učna gradiva za pouk v otroštvu. V: Pižorn, K. (ur.) Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 246–289.
Strmčnik, F. (2001). Didaktika: osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Štefanc, D. (2012). O pomenu in vlogi učnih gradiv pri pouku in samostojnemu delu.
Nova Gorica: Konzorcij ŠCS.
Štemberger, V. (2007). Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl-Kafol, T. Devjak in V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli (str. 93–111). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Šuštaršič, N., Butina, M., De Gleria, B., Skubin, I., & Zornik, K. (2011). Likovna teorija:
učbenik za likovno teorijo v umetniški gimnaziji – likovna smer. Ljubljana: Debora.
Tacol, T. (2003). Likovno izražanje, Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Debora.
Tacol, T. (2003a). Likovna vzgoja in medpredmetno (interdisciplinarno) povezovanje.
Likovna vzgoja 23/24 (5), str. 30. Ljubljana: Debora.
Tomšič Čerkez, B. (2008). Kulturna vzgoja: od ustvarjalnosti do vseživljenjskega učenja. V N. Požar Matijašič in N. Bucik (ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja: predstavitev različnih pogledov o umetnostni in kulturni vzgoji v izobraževanju (str. 99–109). Ljubljana. Pedagoški inštitut.
Tomšič Čerkez, B. (2012) Posredovane podobe likovne vzgoje / Od vizualno-likovnega k likovno-vizualnemu? V LIKOVNO / VIZUALNO: Eseji o likovni in vizualni umetnosti (str. 151−162). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Tomšič Čerkez, B. (2013). Raziskovanje sveta likovnovizualne podobe. Vzgoja in izobraževanje, 30–33.
Vrlič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:
Debora.
Zajc, U. (2017). Analiza potrjenih delovnih zvezkov za 1. razred osnovne šole z vidika vključevanja likovnih dejavnosti. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor.
Novak, L, Vršič V., Nedeljko N., Novak M., Dolinar M., Kerin M., … Krapše T.. (2017) Analiza delovnih zvezkov za matematiko in slovenščino v 3. in 5. razredu OŠ.
Ljubljana: ZRSŠ. Pridobljeno 28. junij 2021: https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/analiza-dz_3_5_razred__objava.pdf
Žibert, S. (2007). Medpredmetna povezanost vzgojnih predmetov v prvih treh razredih.
Žibert, S. (2007). Medpredmetna povezanost vzgojnih predmetov v prvih treh razredih.