Iz zbranih podatkov lahko vidimo, da so motivi, ki so jih učenci uporabili pri likovni dejavnosti, med seboj podobni, iz česar lahko sklepamo, da so učenci to likovno dejavnost reševali vodeno v šoli. Za motive, ki se pojavijo le enkrat do dvakrat, lahko sklepamo, da so jo reševali učenci doma.
Pregledali smo tudi učne priprave za učitelje, ki so objavljene na spletni strani založbe.
Pri pregledu smo ugotovili, da so pri izbrani likovni dejavnosti navedeni naslednji cilji.
Učenci:
− Izrazijo počasno skladbo z gibom telesa.
− Uspavanko prepoznajo kot umirjeno, počasno skladbo.
− Pravilno uporabljajo glasbena izraza kitica in refren.
− Naučijo se novo pesem, jo likovno izrazijo.
− Ločijo dolgo zveneče inštrumente od kratko zvenečih.
V navodilu za reševanje likovne dejavnosti je zapisano, da morajo učenci vsebino prve kitice narisati v prazen krog v prvi vrsti in vsebino druge kitice v prazen krog v drugi vrsti.
Čeprav likovni motivi v nalogi niso povsem natančno določeni, je kljub vsemu likovno izražanje pri tej nalogi vseeno zelo vprašljivo.
8.4.2 Analiza rešitev likovnih dejavnosti s podanim motivom, ki ga je potrebno dorisati v medpredmetnem delovnem zvezku 1
Zanimalo nas je tudi, na kakšen način učenci rešijo likovne dejavnosti, pri katerih je v navodilu podan motiv, ki ga je potrebno dorisati. V prvem delu medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred so take tri likovne dejavnosti. Likovne dejavnosti so rešili učencev vseh treh oddelkov, in sicer 45 učencev.
Kako učenci rešijo likovno dejavnosti
Učenec preriše obliko
motiva
Učenec preriše obliko
in uporabi enake barve
Učenec preriše obliko in
uporabi barvo po
lastnem izboru
Učenec namesto
motiva napiše račun
f f % f f % f f % f f %
Likovna dejavnost 1 25 55,5 12 26,7 8 17,8 0 0 Likovna dejavnost 2 30 66,7 10 22,2 5 11,1 0 0 Likovna dejavnost 3 20 44,4 7 15,6 6 13,3 12 26,7
Skupaj 75 55,5 29 21,5 19 14,1 12 8,9
Tabela 7: Kako učenci rešijo likovne dejavnosti, kjer je motiv potrebno dorisati
Vse tri likovne dejavnosti imajo enako navodilo: »Doriši in izračunaj.« Prav tako imajo tudi enak motiv. Učenec mora dorisati motiv tako, kot veleva račun. Prostor, kamor mora motiv narisati, je določen s črto. Likovna tehnika, likovni pripomočki in materiali v navodilu niso določeni.
Na podlagi zbranih podatkov, kot je razvidno tudi iz tabele 7, smo ugotovili, da največ učencev (55,5 %) obliko motiva preriše. Največ takih primerov je pri likovni dejavnosti 2 (66,7 %), najmanj pa pri likovni dejavnosti 3 (44,4 %).
Slika 23: Primer likovne dejavnosti 1, kjer učenec obliko motiva preriše
Slika 24: Primer likovne dejavnosti 2, kjer učenec obliko motiva preriše
Slika 25: Primer likovne dejavnosti 3, kjer učenec obliko motiva preriše
Veliko je tudi primerov, kjer učenci prerišejo obliko in uporabijo enake barve, kot so uporabljene v likovni dejavnosti (21,5 %). Največ takih rešitev likovnih dejavnosti je pri likovni dejavnosti 1 (26,7 %), najmanj takih primerov pa pri likovni dejavnosti 3 (15,6 %).
Slika 26: Primer likovne dejavnosti 1, kjer učenec obliko motiva preriše in uporabi enake barve
Slika 27: Primer likovne dejavnosti 2, kjer učenec obliko motiva preriše in uporabi enake barve
Slika 28: Primer likovne dejavnosti 3, kjer učenec preriše obliko motiva in uporabi enake barve
Sledijo rešitve likovnih dejavnosti, kjer učenec preriše obliko motiva in uporabi barvo po lastnem izboru (14,1 %). Izmed vseh treh likovnih dejavnosti je takih rešitev največ pri likovni dejavnosti 1 (17,8 %), najmanj pa pri likovni dejavnosti 2 (11,1 %).
Slika 29: Primer likovne dejavnosti 1, kjer učenec preriše obliko motiva in uporabi barvo po lastnem izboru
Slika 30: Primer likovne dejavnosti 2, kjer učenec preriše obliko motiva in uporabi barvo po lastnem izboru
Slika 31: Primer likovne dejavnosti 3, kjer učenec preriše obliko motiva in uporabi barvo po lastnem izboru
Najmanj je rešitev likovnih dejavnosti, kjer učenec namesto motiva napiše račun (8,9 %). Takih je nekaj primerov le pri likovni dejavnosti 3 (26,7 %).
Slika 32: Primer likovne dejavnosti 3, kjer učenec namesto motiva napiše račun
8.5 ANALIZA MATERIALOV, KI JIH UČENCI UPORABLJAJO ZA REŠEVANJE LIKOVNIH DEJAVNOSTI V PRVEM DELU IZBRANEGA MEDPREDMETNEGA DELOVNEGA ZVEZKA 1 IZ UČBENIŠKEGA KOMPLETA ZA 2. RAZRED OSNOVNE ŠOLE IN NAČIN IZRAŽANJA Z NJIMI
Materiali uporabljeni pri
likovnih dejavnostih
Barvni
svinčniki Svinčnik Kombinacija Drugo Nič
f f % f f % f f % f f % f f % Tabela 8: Materiali, uporabljeni pri likovnih dejavnostih
Izločili smo likovno dejavnost, ki je učenci niso reševali:
Slika 33: Likovna dejavnost, ki je učenci niso reševali
Kot je razvidno iz tabele 8, učenci v prvem delu medpredmetnega delovnega zvezka iz učbeniškega kompleta za 2. razred osnovne šole uporabljajo svinčnik in barvne svinčnike. Pod drugo (3 %) spadajo rešitve likovnih dejavnosti, kjer so učenci namesto risbe v likovni dejavnosti 1 prilepili sliko (33,3 %) ali pa na likovno dejavnost 19 odgovorili z besedilom (24,5 %):
1. Likovna dejavnost 1
Slika 34: Likovna dejavnost, kjer so učenci prilepili sliko 2. Likovna dejavnost 19
Slika 35: Likovna dejavnost, kjer so učenci odgovorili z besedilom Pod nič (5,1 %) spadajo likovne dejavnosti, ki jih učenci niso rešili.
Na podlagi zbranih podatkov, prikazanih v tabeli 6, lahko razberemo, da učenci pri likovnih dejavnostih največ uporabljajo kombinacijo svinčnika in barvnih svinčnikov
(44,7 %). Največkrat gre za kolorirano risbo, kjer učenci motiv narišejo s svinčnikom in ga nato pobarvajo. Primer uporabe tehnike kolorirane risbe pri likovni dejavnosti 2:
Slika 36: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci uporabili kombinacijo svinčnika in barvnih svinčnikov
Učenec mora pri tej nalogi narisati deklico in šolarja. Za risanje sta pod navodilom določena dva prostora, ki sta omejena z okvirjem. Likovna tehnika, likovni pripomočki in materiali niso določeni v navodilu.
Pogosta je tudi uporaba barvnih svinčnikov pri reševanju likovnih dejavnosti (26,7 %).
Primer likovne dejavnosti 19, kjer je učenec uporabil le barvne svinčnike:
Slika 37: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci uporabili le barvne svinčnike
Učenec to nalogo reši tako, da si najprej ogleda videoposnetek. Nalogo lahko reši z risanjem ali pisanjem. Prostor je omejen s črtami. Likovna tehnika, likovni pripomočki in materiali niso določeni v navodilu.
Učenci pri likovnih dejavnostih uporabljajo svinčnik (20,5 %). Primer likovne dejavnosti, kjer učenec uporabi le svinčnik:
Slika 38: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci uporabili le svinčnik
Učenec mora pri tej likovni dejavnosti narisati dva obraza, ki izražata različna počutja.
Za risanje sta pod navodilom določena dva prostora, ki sta omejena z okvirjem.
Likovna tehnika, likovni pripomočki in materiali niso določeni v navodilu.
Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da so učenci pri likovnih dejavnostih 7, 8 in 9 v celoti uporabljali kombinacijo svinčnika in barvnih svinčnikov (100 %). Pri teh likovnih dejavnostih mora učenec prikazati račun z risbo rožic/krožcev/kvadratkov. Za risanje je določen prostor, omejen z okvirjem. Likovna tehnika, likovni pripomočki in materiali niso določeni.
Slika 39: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci uporabili kombinacijo svinčnika in barvnih svinčnikov
Slika 40: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci uporabili kombinacijo svinčnika in barvnih svinčnikov
Slika 41: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci uporabili kombinacijo svinčnika in barvnih svinčnikov
Vsi učenci so motiv narisali z barvnimi svinčniki in nato določeno število motivov prečrtali z uporabo svinčnika.
Pri likovni dejavnosti 4 so vsi učenci v celoti uporabljali barvne svinčnike (100 %).
Učenec mora pri tej likovni dejavnosti prikazati račun z barvnimi svinčniki. Za risanje je določen prostor, omejen z okvirjem. Likovna tehnika, likovni pripomočki in materiali niso določeni.
Slika 42: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci uporabili le barvne svinčnike
Glede na zbrane podatke in materiale, ki so jih učenci uporabljali pri likovnih dejavnostih, menimo, da bi lahko učitelji učence pri reševanju nalog v medpredmetnih delovnih zvezkih spodbujali k bolj raznolikemu likovnem ustvarjanju z uporabo različnih likovnih materialov. Učenci bi pri reševanju nalog v medpredmetnih delovnih zvezkih lahko uporabljali še naslednje materiale: mehke svinčnike, voščenke, flomastre in kolaž. Z uporabo različnih materialov bi tako učitelji učence vzpodbudili k razvijanju najrazličnejših likovnih tehnik. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da učenci pri reševanju likovnih dejavnosti največkrat uporabljajo tehniko kolorirane risbe.
Menimo, da bi morali učitelji bolj spodbujati k ustvarjanju brez barvanja, še posebej pri nalogah, kjer v navodilu likovni materiali niso določeni. Razlog za to je predvsem dejstvo, da je motiv večinoma že razviden, ne da bi bil tudi pobarvan. Barvanje celih ploskev v takih primerih ni potrebno. Menimo, da bi učitelji morali učence bolj spodbujati in usmerjati v risanje z mehkim svinčnikom ali flomastrom; pri tem se bi morali učenci bolj osredotočiti na nizanje črt in pridobivanje teksture z linijami in pikami.
Barve naj učenci uporabijo pri prepoznavanju in ločevanju motivov po barvi.
8.6 ANALIZA NALOG V MEDPREDMETNEM DELOVNEM ZVEZKU 1 IZ UČBENIŠKEGA KOMPLETA ZA 2. RAZRED OSNOVNE ŠOLE Z VIDIKA
MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA S PREDMETOM LIKOVNA
UMETNOST
V nadaljevanju raziskave smo preverili, ali bi lahko likovne dejavnosti v medpredmetnem delovnem zvezku iz učbeniškega kompleta za 2. razred osnovne šole ustrezno medpredmetno povezali s predmetom likovne umetnosti.
Delitev nalog z vidika medpredmetnega povezovanja z likovno umetnostjo
Število nalog
f f %
Naloge, ki bi ji lahko medpredmetno
povezali z likovno umetnostjo 1 5
Ostale naloge 19 95
Tabela 9: Število likovnih dejavnosti, ki bi bile lahko zasnovane medpredmetno
Za medpredmetno povezovanje s predmetom likovna umetnost je od dvajsetih likovnih dejavnosti primerna le ena likovna dejavnost (5 %):
Slika 43: Likovna dejavnost, ki je medpredmetno povezana z likovno umetnostjo Likovna dejavnost od učenca zahteva, da v prazno okence nariše sebe. Motiv je torej avtoportret. Likovna tehnika, likovni pripomočki in materiali v navodilu niso določeni.
Naloga je iz predmetnega področja spoznavanje okolja. V učni pripravi smo preverili učne cilje naloge:
Učenci:
− ugotavljajo, da si lahko ljudje (moški in ženske, deklice in dečki) svobodno izbiramo različne vloge v svojem življenju.
Naloga je zasnovana tako, da bi lahko sledila učnim ciljem iz učnega načrta za likovno umetnost (Učni načrt Likovna vzgoja, 2001, str. 6, 7).
Učenci:
− narišejo oblike z različnimi risarskimi materiali in pripomočki,
− rišejo prostoročno,
− narišejo oblike in jih izpolnijo z linijami in točkami,
− razvijajo občutek za smiselno vključevanje likovnega motiva v izbranem formatu,
− rišejo oblike po opazovanju in spominu.
V nadaljevanju raziskave smo raziskali, kako so učenci 2. razreda pri medpredmetno zasnovani likovni dejavnosti podali rešitev naloge oziroma narisali avtoportret.
Kako so učenci narisali avtoportret Število nalog
f f %
Učenec je narisal celotno človeško
figuro (sebe) 25 55,6
Učenec je narisal le obraz človeške
figure (sebe) 20 44,4
Učenec je zapolnil format 23 51,1
Učenec ni zapolnil formata (motiv je
narisal le na enem delu formata) 22 48,9
Tabela 10: Kako so učenci narisali avtoportret
Iz zbranih podatkov lahko iz tabele 10 razberemo, da je največ učencev narisalo celotno človeško figuro (55,6 %):
Slika 44: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci narisali celotno človeško figuro
Nekateri učenci so narisali le obraz človeške figure (sebe) (44,4 %):
Slika 45: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci narisali le obraz človeške figure Pri risanju avtoportreta so učenci večinoma (51,1 %) zapolnili celoten format:
Slika 46: Primer likovne dejavnosti, kjer so učenci zapolnili celoten format
Nekateri učenci pri risanju avtoportreta formata niso v celoti zapolnili (48,9 %):
Slika 47: Primer likovne dejavnosti, kjer učenci niso zapolnili celotnega formata
8.6.1 Analiza likovnih dejavnosti v medpredmetnem delovnem zvezku iz učbeniškega kompleta za 2. razred osnovne šole v povezavi s cilji predmeta likovna umetnost
Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da lahko le eno likovno dejavnost medpredmetno povežemo s predmetom likovne umetnosti. Motiv te naloge v medpredmetnem delovnem zvezku je avtoportret.
V nadaljevanju smo oblikovali predloge, ki bi likovno dejavnost še bolj približali ciljem predmeta likovne umetnosti:
− risanje z mehkim svinčnikom,
− uporaba kolaža,
− slikanje z voščenkami.
8.6.1.1 Risanje avtoportreta z mehkim svinčnikom
Učni cilji naloge (Učni načrt Likovna vzgoja, 2011, str. 6,7):
Učenci:
− narišejo oblike z različnimi risarskimi materiali in pripomočki,
− rišejo prostoročno,
− narišejo oblike in jih izpolnijo z linijami in točkami,
− razvijajo občutek za smiselno vključevanje likovnega motiva v izbranem formatu,
− rišejo oblike po opazovanju, spominu in domišljiji.
Učencem bi v uvodnem delu uri predstavili avtoportret. Pogovorili se bi o tem, kaj je avtoportret (umetnikova upodobitev samega sebe) in jim pokazali reprodukciji avtoportretov (slika 33 in 34).
Slika 48: Avtoportret Remigij Bratož Vir:
https://museums.eu/collection/object/30 037/avtoportret 5. julij 2021
Slika 49: Avtoportret Ida Brišnik Remec Vir:
http://museums.eu/collection/object/265 792/avtoportret, pridobljeno 5. julij 2021
Pogovorili bi se še o pojmih: portret, točka, linija, risanje, risba. Učencem bi nato predstavili format, na katerega bodo risali avtoportret. Učencem bi nato razložili in demonstrirali likovno tehniko:
− pogledam se v ogledalo,
− narišem obliko obraza,
− pozorno se opazujem v ogledalu in s črtami, ki se križajo (ali tastrom) rišem temnejše površine s svinčnikom.
Pri tem bi jih opozorili, da je potrebno črte nizati in križati tako, da dobijo želene površine. Pred začetkom ustvarjanja bi ponovili, kaj morajo pri svojem likovnem delu upoštevati. Učencem bi nato povedali, da si bomo na koncu njihove likovne izdelke ogledali in preverili, ali so upoštevali vse elemente likovne dejavnosti:
− uporaba mehkega svinčnika,
− prostoročno risanje,
− likovni motiv je avtoportret,
− samostojnost in izvirnost,
− ovrednotenje izdelka in pri tem uporaba likovnih pojmov.
Med ustvarjanjem bi učence opazovali in jih po potrebi usmerjali. Na koncu bi učenci svoje likovne izdelke predstavili in skupaj bi se o njih pogovorili in jih ovrednotili.
8.6.1.2 Slikanje avtoportreta z uporabo kolaž papirja Učni cilji naloge (Učni načrt Likovna vzgoja, 2011, str. 7,8):
Učenci:
− ob likovnih delih, likovnih izdelkih spoznajo likovne pojme, povezane s slikanjem,
− razvijajo občutek za gradnjo slike od celote k delom,
− trgajo, izrezujejo in lepijo različne barvne ploskve in z njimi oblikujejo barvne kompozicije,
− razvijajo občutek vključevanja slikarskega motiva v izbranem formatu,
− se navajajo na samostojno izbiro oblik, barv, velikosti in kakovosti slikarskih podlag.
Učencem bi v uvodnem delu predstavili avtoportret. Pogovorili bi se o tem, kaj je avtoportret (umetnikova upodobitev samega sebe) in jim pokazali reprodukcijo avtoportreta z uporabo likovne tehnike kolaža in časopisnega papirja.
Pogovorili bi se še o pojmih: portret, barva, ploskev, slikanje, slika. Učencem bi nato predstavili format, na katerega bodo risali avtoportret. Učencem bi razložili in demonstrirali likovno tehniko:
− pogledam se v ogledalo,
− s svinčnikom narišem obliko obraza,
− narišem oči, nos in usta,
− s kolaž papirjem izdelamo ozadje slike,
− iz kolaž papirja nato avtoportret zapolnimo z lepilom na pravem mestu.
Z učenci bi nato ponovili, na kaj morajo biti pri ustvarjanju pozorni. Povedali bi jim, da si bomo na koncu likovne izdelke ogledali in jih ovrednotili. Pri likovni nalogi morajo upoštevati naslednje elemente:
− uporaba kolaž papirja, svinčnika in lepila;
− likovni motiv je avtoportret;
− samostojnost in izvirnost;
− ovrednotenje izdelka in pri tem uporaba likovnih pojmov.
Učencem bi med ustvarjanjem po potrebi pomagali oziroma jih ustrezno usmerjali. Na koncu bi učenci svoje likovne izdelke predstavili in skupaj bi se o njih pogovorili in jih ovrednotili.
8.6.1.3 Slikanje avtoportreta z voščenkami
Učni cilji naloge (Učni načrt Likovna vzgoja, 2011, str. 7,8):
Učenci:
− ob likovnih delih, likovnih izdelkih spoznajo likovne pojme, povezane s slikanjem;
− naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo;
− razvijajo občutek vključevanja slikarskega motiva v izbranem formatu;
− navajajo se na samostojno izbiro oblik, barv, velikosti in kakovosti slikarskih podlag.
Učencem bi v uvodnem delu uri predstavili avtoportret. Pogovorili se bi o tem, kaj je avtoportret (umetnikova upodobitev samega sebe) in jim pokazali reprodukcijo avtoportreta z voščenkami.
Pogovorili se bi še o pojmih: portret, barva, ploskev, slikanje, slika. Učencem bi nato predstavili format, na katerega bodo risali avtoportret. Učencem bi razložili in demonstrirali likovno tehniko:
− pogledam se v ogledalo,
− z voščenkami narišem obliko obraza,
− naslikamo avtoportret.
Z učenci bi nato ponovili, na kaj morajo biti pri ustvarjanju pozorni. Povedali bi jim, da si bomo na koncu likovne izdelke ogledali in ovrednotili. Pri likovni dejavnosti morajo upoštevati naslednje elemente:
− uporaba voščenk,
− likovni motiv je avtoportret,
− samostojnost in izvirnost,
− ovrednotenje izdelka in pri tem uporaba likovnih pojmov.
Učencem bi med ustvarjanjem po potrebi pomagali oziroma jih ustrezno usmerjali. Na koncu bi učenci svoje likovne izdelke predstavili in skupaj bi se o njih pogovorili in jih ovrednotili.
9 SKLEP
V magistrskem delu smo želeli ugotoviti zastopanost likovnih dejavnosti v nekaterih medpredmetnih delovnih zvezkih za 2. razred osnovne šole in analizirati rešene likovne dejavnosti učencev 2. razreda osnovne šole iz prvega dela medpredmetnega delovnega zvezka.
Pri tem nas je zanimalo, koliko likovnih dejavnosti vsebujejo (nalog tipa nariši) izbrani medpredmetni delovni zvezki za 2. razred osnovne šole. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je teh nalog zelo malo, le 20 nalog od skupno 194 nalog. Največ nalog je matematičnih; sledijo naloge za slovenščino in spoznavanje okolja. Najmanj je nalog predmetov glasbena in likovna umetnosti. Menimo, da bi medpredmetni delovni zvezki morali vsebovati več likovnih dejavnosti, saj, kot pravi Tomšič Čerkez (2012), učenci z likovnem izražanjem razvijajo domišljijo, razumevanje vizualnega okolja ter izražajo svoje občutke, stališča in vrednote.
V raziskavi smo želeli ugotoviti tudi, kako so oblikovane likovne dejavnosti v izbranem medpredmetnem delovnem zvezku za 2. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da je večina likovnih dejavnosti oblikovanih tako, da je motiv v nalogi že podan. Menimo, da bi morale naloge v medpredmetnih delovnih zvezkih vsebovati več likovnih dejavnosti, kjer motiv v nalogi ni tako natančno opredeljen. Učenci bi tako morali motiv oblikovati sami. Tako oblikovane likovne dejavnosti bi še bolj vzpodbudile učenčevo ustvarjalnost in radovednost. Prav tako je pri tem pomembna tudi vloga učitelja. Učitelj ima namreč možnost, da naloge v medpredmetnih delovnih zvezkih prilagodi ciljem predmeta likovna umetnost. Likovne dejavnosti lahko preoblikuje tako, da od učencev zahtevajo večjo ustvarjalnost pri likovnem izražanju.
V prvem delu izbranega medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred osnovne šole smo preverili tudi, kaj zahtevajo likovne dejavnosti od učenca. Ugotovili smo, da je največ takih nalog, ki od učenca zahtevajo, da nariše vnaprej določen motiv na točno določen prostor. Nato sledijo likovne dejavnosti, ki zahtevajo od učenca, da motiv doriše ali nariše na točno določeno mesto na sliki oziroma v označenem prostoru. Le ena izmed likovnih dejavnosti iz prvega dela izbranega medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred osnovne šole je taka, da od učenca zahteva, da nariše motiv po lastni izbiri. Likovni motivi, ki so jih učenci narisali pri tej nalogi, so zelo podobni. Iz zbranih podatkov zato sklepamo, da so učenci to nalogo večinoma reševali vodeno v šoli. Menimo, da bi medpredmetni delovni zvezki morali vsebovati več likovnih dejavnosti, ki bi od učenca zahtevale, da nalogo reši s poljubnim motivom. Prav tako menimo, da bi učenci morali imeti več svobode pri izbiri, kje bodo nalogo reševali (delovni zvezek, zvezek, dodaten list). Učitelji pa bi morali reševanju likovnih dejavnosti učencem dopuščati izbiro likovnega motiva in s tem vzpodbujati njihovo ustvarjalnost.
V raziskavi smo preverili še, na kakšen način učenci rešijo likovne dejavnosti, kjer je izbrani motiv v nalogi potrebno dorisati. Iz zbranih podatkov smo ugotovili, da učenci pri teh nalogah največkrat ponujen motiv prerišejo. Veliko je tudi primerov, kjer učenci prerišejo obliko motiva in uporabijo enake barve, kot so uporabljene v likovni dejavnosti. Najmanj je takih rešitev likovnih dejavnosti, kjer učenec preriše obliko motiva in uporabi barvo po lastnem izboru. Spet menimo, da bi morali medpredmetnih delovni zvezki vsebovati več nalog, ki bi dopuščale svobodo pri izbira motiva. Pri tem je spet zelo pomembna tudi vloga učitelja, ki bi z vzpodbujanjem ustvarjalnosti pri učencih lahko pripomogla k bolj raznolikim in izvirnim rešitvam likovnih dejavnosti.
V prvem delu izbranega medpredmetnega delovnega zvezka za 2. razred osnovne šole smo preverili še, katere materiale uporabljajo učenci za reševanje likovnih dejavnosti. Ugotovili smo, da učenci uporabljajo le svinčnik in barvne svinčnike.
Največkrat uporabijo kombinacijo obojega. Pri tem največkrat nastane kolorirana risba, kjer učenci motiv narišejo s svinčnikom in ga nato pobarvajo. Zanimivo je, da vsi učenci pri nekaterih nalogah uporabljajo le barvne svinčnike ali svinčnik. Menimo, da je to posledica vodenega reševanja likovnih dejavnosti v šoli. Učitelj bi pri tem lahko
Največkrat uporabijo kombinacijo obojega. Pri tem največkrat nastane kolorirana risba, kjer učenci motiv narišejo s svinčnikom in ga nato pobarvajo. Zanimivo je, da vsi učenci pri nekaterih nalogah uporabljajo le barvne svinčnike ali svinčnik. Menimo, da je to posledica vodenega reševanja likovnih dejavnosti v šoli. Učitelj bi pri tem lahko