Besedna tekočnost

Eksekutivne ali izvršilne funkcije so širok termin, ki vključujejo več veščin višje ravni, kot so inhibicija, delovni spomin, načrtovanje, organiziranje, spremljanje svojega napredka.

Izvršilne funkcije, ki bistveno vplivajo na slabo bralno razumevanje, so med drugim omejitve

42 pri delovanju delovnega spomina, slabo sklepanje prebranega, neučinkovito spremljanje razumevanja (Williams, 2003). Specifične izvršilne funkcije, ki vplivajo na bralno razumevanje, vključujejo besedni in vizualni delovni spomin, zmožnost načrtovanja, organiziranja ter spremljanja informacij (Cutting et al., 2009; Just & Carpenter, 1992; Sesma et al., 2009). Raziskave nakazujejo, da spremljanje med branjem (Perfetti, Maron, & Folz, 1996), organiziranje prebranega materiala (Cornoldi, De Beni, & Pazzaglia, 1996) in delovni spomin (Swanson, 1999) napovedujejo rezultat pri bralnem razumevanju. Otroci, ki berejo tekoče, vendar prebranega ne razumejo, imajo lahko težave na področju izvršilnih funkcij.

Test besedne tekočnosti meri predvsem hitrost in lahkotnost besedne produkcije. Meri tudi jezikovne funkcije, kot so poimenovanje, hitrost odgovarjanja ter mentalno organizacijo besednih informacij (Solis et al., 2007). Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da merjenje besedne tekočnosti zaobsega tudi pozornost, leksikon oz. semantično shranjevanje, mehanizme dostopa do besednih informacij ter delovni spomin (Solis et al., 2007). Dosežek na testu besedne tekočnosti je odvisen od vrste eksekutivnih funkcij (Koren, Kofman, &

Berger, 2005) in nizek dosežek na testu besedne tekočnosti kaže na primanjkljaje na kognitivnih funkcijah, kot so delovni spomin in ostale eksekutivne funkcije (Rodriguez-Aranda, 2003).

En del specifičnih izvršilnih funkcij je delovni spomin. Ugotovljeno je, da je delovni spomin pomemben za razumevanje jezika (DeDe et al., 2004; Swets et al., 2007). Ta pomembnost je z vidika teorije logična, kajti jezikovno procesiranje je kognitivna aktivnost višjega reda, ki vključuje ne le procese dekodiranja in identifikacije posameznih besed, temveč tudi procese razumevanja. Med procesiranjem zgodbe pomembne informacije integriramo v tiste mentalne strukture, ki so osnova glavni temi zgodbe (Just & Carpenter, 1992). Da pa informacije sploh lahko integriramo v mentalne strukture, jih moramo več skupaj simultano aktivirati v delovnem spominu (Baddeley, 1986). Še več, če moramo med procesiranjem zgodbe določene informacije posredno izluščiti iz zgodbe, mora v delovnem spominu med branjem zgodbe ostati tudi ves ostali jezikovni vnos in/ali kontekst zgodbe (Calvo, 2001). Kapaciteta delovnega spomina izboljšuje bralno razumevanje, kajti omogoča odprtost raznih kognitivnih virov, ki botrujejo temu, da vrsta procesov pri branju deluje simultano, npr. dekodiranje neznanih besed, pridobivanje pomenskega znanja znanih besed, spominjanje prej prebranega besedila, predvidevanje, kako se bo odstavek nadaljeval. S kapaciteto delovnega spomina so povezane tudi skladenjske in pomenske analize posameznih povedi (Swets et al., 2007). Med procesiranjem povedi, ki so skladenjsko dvoznačne, skušajo bralci z večjo kapaciteto delovnega spomina v nasprotju z bralci z manjšo kapaciteto obdržati

43 več interpretacij te povedi v delovnem spominu, dokler pri branju ne naletijo na jasno poved, ki izniči dvoznačnost in tako pripomore k boljšemu bralnemu razumevanju (DeDe et al., 2004). Bralci z večjo kapaciteto delovnega spomina so v povprečju v primerjavi s tistimi z manjšo kapaciteto tudi boljši pri fokusiranju in uporabi svoje kapacitete, kadar je med jezikovnim procesiranjem potrebno v besedilu poiskati ustrezne informacije in/ali kadar je potrebno inhibirati nerelevantne informacije (Kaakinen, Hyönä, & Keenan, 2003).

Besedni delovni spomin je povezan z bralnim razumevanjem pri uspešnih, izkušenih bralcih in pri šibkih bralcih (Just & Carpenter, 1992; Swanson, 1999). Raziskava, ki se je ukvarjala z delovnim spominom pri uspešnih in šibkih bralcih v starosti od 7 do 20 let, je pokazala, da se je delovanje delovnega spomina pri uspešnih bralcih izboljšalo s starostjo, medtem ko so bile pri šibkih bralcih komaj vidne razlike v delovanju delovnega spomina glede na starost (Swanson, 2006). Otroci z disleksijo so kazali primanjkljaje pri nalogah, ki so merile delovanje delovnega spomina (Reiter, Tucha, & Lange, 2005).

Raziskave, narejene na vzorcu otrok, so dokazale, da delovni spomin igra pomembno vlogo pri procesiranju v tujem jeziku (Lehto, 1995). V primerjavi z raziskavami jezikovnega procesiranja v prvem jeziku je manj raziskav, ki proučujejo vlogo delovnega spomina pri jezikovnem procesiranju v tujem jeziku. V raziskavah o vlogi delovnega spomina pri tujem jeziku so ugotovili, da delovni spomin igra pomembno vlogo pri usvajanju tujega jezika (Mackey et al., 2002). Veliko raziskovalcev tujega jezika je zaključilo v svojih raziskavah, da je delovni spomin osrednja komponenta jezikovne učljivosti (ang. aptitude) za tuji jezik (Robinson, 2001).

Jezikovno procesiranje v tujem jeziku zahteva več delovnega spomina, kajti procesiranje v tujem jeziku je počasnejše, manj avtomatizirano in zahtevnejše kot procesiranje v maternem jeziku (McDonald, 2006; Service et al., 2002). Prvi dejavnik, da je tujejezično procesiranje zahtevnejše, je neprilagojenost na fonološki sistem (reprezentacije) in fonološke strukture tujega jezika (Chiappe, Glaeser, & Ferko, 2007). Dokler učeči ne razvijejo tujejezičnega fonološkega sistema, se opirajo na sistem prvega jezika, kadar morajo tujejezične besede dekodirati ustno (Cutler et al., 1992) ali pisno (Chiappe et al., 2007). Tudi ko je tujejezični fonološki sistem nekako zgrajen, je še vedno pod vplivom fonološkega sistema posameznikovega prvega jezika (Navarra, Sebastian-Galles, & Soto-Faraco, 2005). Še več, četudi je tujejezični fonološki sistem zgrajen, ni tako učinkovit kot sistem prvega jezika, zato so fonološke reprezentacije manj razčlenjene. Posledica tega je počasnejša in manj natančna prepoznava besed in procesiranja povedi med jezikovnim procesiranjem v tujem jeziku (Metsala, 1999). Drugi dejavnik je omejeno besedišče v tujem jeziku. Veliko je raziskav, ki so

44 potrdile, da ima omejen besedni zaklad negativen učinek na bralno zmožnost ter prepoznavo besed (Metsala, 1999; Stanovich, 1986). Ker ima večina učečih manj razvit besedni zaklad v tujem jeziku v primerjavi z maternim, lahko sklepamo, da ta dejavnik omejuje procesiranje v tujem jeziku v primerjavi s procesiranjem v maternem jeziku (Laufer & Goldstein, 2004; van Gelderen et al., 2007). Tretji dejavnik je skladenjska struktura tujega jezika v primerjavi s prvim jezikom. Učeči si mora pridobiti znanje o skladenjskih strukturah v tujem jeziku in ga uporabiti pri razčlenitvi povedi (McDonald, 2006). Ta razčlenitev je manj avtomatizirana kot tista v prvem jeziku. Vse te tri ovire pripomorejo k temu, da se ˝porabi˝ več delovnega spomina pri jezikovnem procesiranju v tujem jeziku v primerjavi z jezikovnim procesiranjem v prvem jeziku. S tem ostane manj dostopnih virov za razmišljanje o namenu branja ter za vzpostavitev in razvijanje mentalnih struktur (Chiappe et al., 2007; Service et al., 2002;

Walter, 2007).

V zgoraj omenjenih raziskavah se je predvsem izkazalo, da šibki bralci izkazujejo nizko kapaciteto delovnega spomina, ki skupaj z drugimi dejavniki lahko vpliva na bralno razumevanje.