CILJI - KAJ IN KOLIKO BRATI OTROKOM V VRTCU

Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, koliko vzgojitelji v skupinah otrokom berejo in kaj jim berejo. Ugotoviti sem želela tudi, ali vzgojitelji literaturo izbirajo naključno, načrtno po letnem delovnem načrtu, spontano po otrokovem odzivu ipd. Ker je književna vzgoja pomemben del našega vsakdana, me je zanimalo tudi, kako bogato so igralnice opremljene oz. založene s knjigami.

23 9.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Za doseganje ciljev diplomskega dela sem si postavila naslednja vprašanja:

RV 1: Ali vzgojitelji dovolj pogosto berejo otrokom različno literaturo?

RV 2: Ali imajo vrtci na voljo veliko različne literature, ki je primerna otrokovi starosti?

RV 3: Ali so vzgojitelji kompetentni pri izbiranju primernosti knjig določene starosti?

9.3 METODA

Pri pisanju diplomskega dela sem uporabila deskriptivno, kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.

9.4 VZOREC

V anketo sem vključila 50 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja iz različnih enot Viških vrtcev.

9.5 INSTRUMENT OZ. PRIPOMOČEK

V diplomskem delu sem uporabila anketni vprašalnik, ki zajema 6 vprašanj zaprtega tipa, 5 vprašanj odprtega in kombiniranega tipa ter 2 vprašanji Likertovega tipa 5-stopenjske lestvice.

Anketiranci so ocenjevali strinjanje na petstopenjski ocenjevalni lestvici: 5 – zelo pogosto, 4 – pogosto, 3 – občasno, 2 – redko, 1 – nikoli.

9.6 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

Uporabila sem spletni program 1ka. Spletni anketni vprašalnik je bil dostopen vsem vzgojiteljem in pomočnikom vzgojitelja iz Viških vrtcev novembra in decembra 2020.

24 9.7 OPIS POSTOPKA OBDELAVE PODATKOV

Zbrane podatke sem statistično obdelala in analizirala. Pri obdelavi podatkov sem uporabila računalniška programa Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel. Dobljene rezultate pa prikazala grafično oz. tabelarično in jih interpretirala s sodobno domačo in tujo strokovno oz. znanstveno literaturo.

9.8 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Najprej me je zanimal spol anketiranih vzgojiteljev.

Graf 1: Spol anketirancev

42 vrnjenih anketnih vprašalnikov je izpolnilo 35 anketiranih vzgojiteljic (83 %) in 7 anketiranih vzgojiteljev (17 %).

Nadalje me je zanimala najvišja dosežena formalna izobrazba anketiranih vzgojiteljev.

Graf 2: Najvišja dosežena formalna izobrazba

Iz drugega grafa je razvidno, da ima 45 % anketiranih vzgojiteljev srednješolsko izobrazbo, 7

% visokošolsko, 24 % univerzitetno in 21 % višjo strokovno izobrazbo.

Zanimalo me je tudi število let delovne dobe anketiranih vzgojiteljev.

Graf 3: Delovna doba v vrtcu

Iz tretjega grafa je razvidno, da je ima 15 % anketiranih vzgojiteljev delovno dobo do treh let, 17 % od treh do deset let ter dvajset do trideset let, največ anketirancih vzgojiteljev, tj. 27 %, ima deset do dvajset let delovne dobe in 24 % anketirancih vzgojiteljev ima nad 30 let delovne dobe.

Zanimalo me je še, ali so anketirani vzgojitelji zaposleni v oddelku prvega starostnega ali drugega starostnega obdobja.

Graf 4: Delovno mesto glede na otrokovo starostno obdobje

Iz grafa 4 lahko razberemo, da je 35 % anketiranih vzgojiteljev in 25 % anketiranih pomočnikov vzgojitelja zaposlenih v 2. starostnem obdobju, medtem ko je 13 % anketiranih vzgojiteljev in 30 % anketiranih pomočnikov vzgojitelja zaposlenih v 1. starostnem obdobju.

Nato me je zanimalo, ali imajo v svoji enoti knjižnico.

Graf 5: Knjižnica v enoti vrtca

Na vprašanje, ali imajo v enoti vrtca knjižnico, je kar 97 % anketirancih vzgojiteljev odgovorilo z da in le 3 % z ne.

Zanimalo me je tudi, ali imajo anketirani vzgojitelji v svojem oddelku knjižni kotiček.

27 Graf 6: Knjižni kotiček v oddelku vrtca

Vsi anketirani vzgojitelji imajo v svojih oddelkih knjižni kotiček.

Zanimalo me je še, katero vrste literature imajo anketirani vzgojitelji v knjižnem kotičku.

Tabela 1: Vrsta literature v knjižnem kotičku

Odgovori Število Odstotki

Pravljice 20 60

Slikanice 10 30

Poučne knjige

(naravoslovne in tematske knjige, enciklopedije, leksikoni, atlasi)

10 30

Kartonke 8 24

Revije 6 18

Poezija 5 15

Uganke 2 6

Bibarije 2 6

Strip 2 6

Zvočne knjige 2 6

Drugo 3 9

Postavljeno vprašanje je bilo odprtega tipa, saj sem želela da anketirani vzgojitelji navedejo literaturo, ki jo ponujajo otrokom. Na vprašanje je odgovorilo 34 anketiranih vzgojiteljev.

Nekateri anketirani vzgojitelji so napisali več odgovorov, zato se število anketiranih vzgojiteljev ne sklada s številom odgovorov. Dobra polovica anketiranih vzgojiteljev, tj. 60 %, je v svojih odgovorih navedla, da imajo na knjižni polici pravljice. 30 % anketiranih vzgojiteljev

ima na knjižni polici v oddelku slikanice in poučne knjige. 24 % anketiranih vzgojiteljev pa otrokom na knjižno polico ponudi kartonke. 18 % odgovorov je pokazalo, da imajo na oddelčnih knjižnih policah revije za otroke, kot sta Ciciban in Cicido. 15 % anketiranih vzgojiteljev je navedlo, da imajo na knjižni polici poezijo. Le 6 % anketiranih vzgojiteljev pa otrokom ponudi uganke, bibarije, stripe in zvočne knjige.

Otrok zelo rad posluša pravljice in kot pravi Bettelheim (1999), mora v njem spodbuditi pozornost, da ga knjiga začne zabavati ter predrami njegovo radovednost. Prav pravljice dajejo otrokovi domišljiji nove razsežnosti. Ker ne vemo, katera pravljica bo otroku všeč, je prav, da jih imamo na knjižni polici več. Iz anketnega vprašalnika je razvidno, da se strokovni delavci največkrat odločajo prav za pravljice.

Po načelih izbirnosti in dopolnjevanja seznama knjig vzgojitelji dopolnjujejo knjižno polico glede na okus in interese otrok in staršev. Poleg tega pa je zelo pomembno, da vzgojitelji otrokom posredujejo tisto, kar je tudi njim dragoceno. Pomembno je, da vzgojitelji širijo lastno literarno razgledanost (Blatnik Mohar, 2003).

Nadalje me je zanimalo, kako pogosto anketirani vzgojitelji menjajo vsebino knjig v kotičku.

Graf 7: Pogostost menjave vsebine knjig v kotičku

Iz grafa 7 lahko razberemo, da 49 % anketiranih vzgojiteljev pogosto menja knjige, 40 % anketiranih vzgojiteljev pa to naredi redko. Le 3 % anketiranih vzgojiteljev menja knjige zelo pogosto, 8 % anketirancev pa zelo redko.

V Kurikulumu za vrtce (1999) piše, da je pomembno zbliževanje s knjigo ter zgodnje navajanje nanjo. Vzgojitelj otroku omogoči dostop do za starostno obdobje najprimernejše vire, kot so npr. priročniki, leksikoni, slovarji, knjige z različnih področij (neumetnostna besedila), pravljice, pesmi in igre. Otroci, ki so pogosto v stiku s knjigami, razvijejo besednjak in občutek

za strukturo, kar zelo pripomore k učenju branja in k večjemu bralnemu razumevanju (Grginič, 2008).

Želela sem izvedeti tudi, katere kriterije anketirani vzgojitelji upoštevajo pri izbiri knjig.

Graf 8: Kriteriji izbire knjig

Iz grafa 8 je razvidno, da je največ, kar 75 % anketiranih vzgojiteljev pri izbiri knjig upošteva mnenja in želje otrok. Na vprašanje je odgovorilo 36 anketiranih vzgojiteljev. Nekateri anketirani vzgojitelji so napisali več odgovorov, zato se število anketiranih vzgojiteljev ne sklada s številom odgovorov. Dobra polovica anketiranih vzgojiteljev, tj. 53 %, pri izbiri knjig upošteva priporočila strokovnega sodelavca in 42 % priporočila knjižničarja oz. knjižničarke.

39 % anketiranih vzgojiteljev pri izbiri knjig upošteva sodobne literarno-didaktične smernice in 22 % anketirancev se poslužuje priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig. Le 17 % anketiranih vzgojiteljev pa upošteva kriterije izbire knjig po predlogu staršev.

Pri izbiri literature za otroke moramo biti pozorni na raznolika besedila, tj. različne literarne zvrsti in vrste; poleg »visoke« književnosti (npr. ljudske pravljice) tudi na zabavno književnost, poleg knjig tudi na besedila v otroških revijah (Ciciban, Cicido), poleg tiskanih besedil tudi na besedila na drugih prenosnikih (kasetah, zgoščenkah). Bistveno je, da živega pripovedovanja ne nadomeščamo s poslušanjem posnetkov (Kranjc in Saksida, 2001).

Nadalje sem želela izvedeti, ali strokovni delavci otrokom berejo knjige po njihovi izbiri.

30 Graf 9: Kriteriji branje knjig po otrokovi izbiri

Graf 9 nam prikazuje, da skoraj vsi, tj. 97 % anketiranih vzgojiteljev, otrokom berejo knjige po želji otrok in le 3 % anketnih vzgojiteljev tega ne stori. V anketi anketirani vzgojitelj utemelji svoj odgovor, in sicer da prebere knjigo po želji otrok le, če jo otrok prinese v vrtec od doma.

Otrok, ki kaže večje zanimanje za tisk, bo pogosteje dajal pobudo za skupno branje (Marjanovič Umek, Fekonja in Hacin Beyazoglu, 2020). Zgradba zgodbe pritegne otrokovo pozornost ter vzdržuje radovednost in s tem lahko otrok dlje časa sledi in pridobiva več izkušenj z branjem.

Zgodbe, ki so mu všeč, želi otrok poslušati večkrat (Knaflič, 2009).

Želela sem tudi izvedeti, kje anketiranci najdejo literaturo, ki jo potrebujejo pri načrtovanju literarno-didaktičnih vsebinah.

Graf 10: Literatura pri načrtovanju literarno-didaktičnih vsebin

Iz grafa 10 je razvidno, da kar 67 % anketiranih vzgojiteljev literaturo za načrtovanje literarno-didaktičnih vsebin, najdejo v vrtcu, kjer delajo, 58 % jih najde literaturo v knjižnici v kraju, kjer živijo, in 50 % anketiranih vzgojiteljev poišče literaturo v knjižnici v bližini vrtca. 22 %

anketiranih vzgojiteljev poišče literaturo v knjižnici v bližini doma. 17 % anketiranih vzgojiteljev navaja, da literaturo poiščejo drugje in 6 % v knjižnici na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ter 6 % v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Knjižničar s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem ter nasveti na različne načine sodeluje in prispeva pri knjižni vzgoji otrok v vrtcu. Z vzgojiteljem sodeluje tako, da mu svetuje ustrezne knjige (Jamnik, 1997). Dejavnosti, ki se izvajajo v skupini, so povezane z leposlovnimi in poučnimi knjigami ter z drugim knjižničnim gradivom. Ob vsem tem je treba otroke navajati na redne obiske knjižnice in na redno izposojo knjižničnega gradiva (Kordigel in Jamnik, 1999).

Zanimalo me je še, katero vrste literature otroci najraje poslušajo.

Tabela 2: Vrsta literature, ki jo otroci najraje poslušajo

Odgovori Število Odstotki

Pravljice in zgodbe 19 57

Otroške, narodne in šaljive pesmi

3 9

Iz tabele 2 je razvidno, da po mnenju anketiranih vzgojiteljev največ otrok, tj. 57 %, najraje poslušajo zgodbe in pravljice, pravljice z literarnimi liki v katere se otroci z lahkoto vživijo, pravljice s hudobnimi literarnimi liki, ki v otroku vzbuja strah ter pravljice z duhovito vsebino.

Kot navaja Bettelheim (1999), otroci radi poslušajo pravljice, kar je razvidno tudi iz anketnega vprašanja. Pravljica pa seveda ni edina zvrst oz. vsebina, s katero se otroci srečajo v vrtcu. V tabeli 15 % anketiranih vzgojiteljev meni, da otroci radi izberejo knjige, v katerih nastopajo živali. 9 % anketiranih vzgojiteljev navaja, da otroci radi posegajo po poeziji in po poučnih knjigah. 6 % anketiranih vzgojiteljev pa omenja tudi rime in izštevanke ter kratke zgodbe. T.

Jamnik (1997) pravi, da je otrokom potrebno ponuditi različne, njegovi starosti primerne leposlovne in poučne knjige, kar se je v mnenju anketiranih vzgojiteljev tudi pokazalo, saj otroci res posegajo po njih, vendar le v 9 %.

Zanimalo me je tudi, kako pogosto anketirani vzgojitelji z otroki obiskujejo knjižnico.

Graf 11:Pogostost obiskovanja knjižnice

Iz grafa 11je razvidno, da 47 % anketiranih vzgojiteljev z otroki redko obišče knjižnico, 21 % anketiranih vzgojiteljev pa jo obišče pogosto. Zelo pogosto obišče knjižnico 12 % anketiranih vzgojiteljev in prav tako 12 % anketirancev zelo redko. 9 % anketirancev pa knjižnice ne obišče nikoli. Splošna knjižnica je z raznovrstnimi in bogatim knjižničnim gradivom temelj, na katerem je mogoče graditi različne oblike knjižne vzgoje in spodbujati bralne navade predšolskih otrok. Knjižnice imajo kakovostno, starostni stopnji primerno in zelo raznovrstno knjižnično gradivo, ki je opremljeno tako, da je bralcem čim bolj dostopno. Sodelovanje vrtcev s knjižnico povezuje tako knjižničarje kot vzgojitelje. V skupnem prizadevanju, da bi otrokom približali knjižnico in knjige, tako da bi obiskovali knjižnico tudi z družino, bi s tem uvedli vsakdanje izkušnje s knjigo in branjem (Knaflič, 2009).

Nadalje me je še zanimalo, ali anketirani vzgojitelji sodelujejo v projektu Bralna značka – Ciciuhec.

Graf 12: Sodelovanje v projektu Bralna značka – Ciciuhec

64 % anketnih vzgojiteljev je na vprašanje odgovorilo, da sodelujejo v projektu Bralna značka – Ciciuhec, 36 % anketirancev v tem projektu ne sodeluje. Vsi anketirani vzgojitelji, ki ne sodelujejo v projektu, pa pojasnijo, da je razlog za nesodelovanje predvsem v tem, da so otroci še premajhni. Pri predšolski bralni znački moramo upoštevati pravila individualizacije in sposobnosti posameznika in skupine. Predšolska bralna značka se prepleta s siceršnjo predbralno vzgojo otrok v vrtcu, kar bogati tako delo v vrtcu kot kakovost življenja v družini

(https://www.bralnaznacka.si/assets/Uploads/PREDSOLSKA-BRALNA-ZNACKA-KONKRETNO-IN-NA-KRATKO.pdf).

Zanimalo me je tudi, ali starši sodelujejo v projektu Bralna značka – Ciciuhec.

Graf 13: Sodelovanje staršev v projektu Bralna značka oz. Ciciuhec

Iz grafa 13 je razvidno, da 72 % anketiranih vzgojiteljev navaja, da sodelujejo s starši v projektu Bralna značka – Ciciuhec in le 28 % staršev ne sodeluje. Razlog za nesodelovanje je podoben prejšnjem vprašanju, in sicer so otroci še premajhni. Spodbujanje družinskega branja je celoletna dejavnost in je usmerjena dolgoročno. O načrtu za razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture s pomočjo Predšolske bralne značke spregovorimo na prvih sestankih s starši.

Družinsko branje ugodno vpliva na otrokovo porajajočo se pismenost in je osnova za kasnejše uspešno učenje branja (https://www.bralnaznacka.si/assets/Uploads/PREDSOLSKA-BRALNA-ZNACKA-KONKRETNO-IN-NA-KRATKO.pdf).

Zanimalo me je tudi, kako bi lahko spodbudili sodelovanje s starši.

Tabela 3: Sodelovanje s starši

Odgovori Število Odstotki

Povabilo na pravljične

Bralni nahrbtnik/dnevnik 5 20

Izmenjava knjig 3 12

Branje knjig v oddelku (tujejezični starši)

3 12

Motivacija otrok 1 4

Izobraževanje staršev o pomenu branja

10 40

Izdelava skupne knjige 1 4

Skupno branje s starši 1 4

Nakup knjige, namesto pogostitve za rojstni dan

1 4

V tabeli 3 vidimo, da 40 % anketiranih vzgojiteljev na vprašanje, kako bi spodbujali sodelovanje s starši, odgovarja, da bi staršem ponudilo izobraževanje o pomenu branja za otroke. 20 % anketiranih vzgojiteljev je mnenja, da bi sodelovanje s starši podkrepili z bralnim nahrbtnikom oz. dnevnikom. 16 % anketiranih vzgojiteljev bi starše povabilo na pravljične urice ali delavnice in 16 % anketirancev bi jim posredovalo seznam zanimivih, dobrih knjig. 12

% anketiranih vzgojiteljev je mnenja, da bi sodelovanje s starši spodbudili z izmenjavo knjig in 12 % z branjem knjig v oddelkih. 4 % anketiranih vzgojiteljev izpostavi še sodelovanje s starši z motivacijo otrok, izdelavo knjig, branje s starši ter nakup knjige namesto pogostitve za rojstni dan. Na vprašanje je odgovorilo 26 anketiranih vzgojiteljev. Nekateri anketirani vzgojitelji so napisali več odgovorov, zato se število anketiranih vzgojiteljev ne sklada s številom odgovorov.

M. Grginič (2008) navaja, da otroci, ki jim starši berejo in so sami redni bralci, prav tako postanejo zgodnji bralci ter kažejo naravno zanimanje za knjige. Zaradi pomembne vloge, ki jo

ima družinska pismenost v otrokovem razvoju pismenosti, je sodelovanje staršev s predšolskimi ustanovami nepogrešljivo. Družina ima torej zelo pomembno vlogo v otrokovem razvoju pismenosti in vpliva nanj že od rojstva. Prav glasno branje v družini pomembno vpliva na šolski uspeh, in sicer predvsem na učenje branja in razvijanje govorne zmožnosti (Grginič, 2008).

Nadalje me je še zanimalo, ali bi se anketirani vzgojitelji strinjali, da bi vrtec organiziral popoldansko srečanje za starše in otroke kjer bi brali ali/in pripovedovali.

Graf 14: Popoldansko srečanje s starši in otroci

Iz grafa 14 razberemo, da se 66 % anketiranih vzgojiteljev strinja, da bi vrtec organiziral popoldansko srečanje, kjer bi brali ali/in pripovedovali staršem in otrokom. 34 % anketiranih vzgojiteljev se s tem ne strinja. Skupaj je na vprašanje odgovorilo 32 anketiranih vzgojiteljev.

Skupno branje je pomemben kontekst za otrokov razvoj in učenje. Pogostost skupnega branja vpliva tudi na otrokov obseg besednjaka, njegovo razumevanje prebrane vsebine in fonološko zavedanje. Kakovostno skupno branje, ki otroku zagotavlja največ spodbud na področju govora in zgodnje pismenosti, je interaktivno branje, pri katerem odrasli v procesu skupnega branja otroka dejavno vključuje v pogovor o prebrani vsebini in ustrezno reagira na njegove govorne pobude (Marjanovič Umek, Fekonja in Hacin Beyazoglu, 2020).

Nadalje sem prosila anketirance še za utemeljitev odgovora.

Tabela 4: Utemeljitev odgovorov za vzgojiteljevo nestrinjanje s popoldanskim srečanjem s starši in otroki

Odgovori SE NE STRINJAJO Število Odstotki

Popoldne je najbolj primeren čas za rekreacijo otrok s starši.

1 2

Spodbuda staršem in priporočila o naboru knjig, urejenosti okolja med branjem knjig, sproščenosti ...

1 2

Starši so preobremenjeni in bi bila tovrstna srečanja zelo malo obiskana.

1 2

Branje zgodb bi morala potekati v manjši obliki druženja in ne z

Šest anketiranih vzgojiteljev je utemeljilo odgovor, zakaj se ne strinja za obliko popoldanskega sodelovanja s starši, in sicer en anketirani vzgojitelj je mnenja, da je popoldanski čas namenjen rekreaciji otrok s starši, drugi anketirani vzgojitelj je mnenja, da je dovolj, da starše spodbudimo ter jim damo priporočila o naboru knjig ter urejenosti okolja med branjem. Tretja utemeljitev anketiranega vzgojitelja je, da bi se srečanj udeleževali vedno isti starši. Četrti anketirani vzgojitelj je mnenja, da so starši preobremenjeni in bi bila udeležba popoldanskih srečanj zelo nizka. Peti anketirani vzgojitelj meni, da bi moralo branje potekati v manjših skupinah, zato tovrstna srečanja niso primerna. Šesti anketirani vzgojitelj trdi, da ne vidi potrebe po tovrstnih srečanjih s starši, saj imajo otroci dovolj branja v vrtcu. Saksida (2010) pravi, da skupno branje raznovrstnih besedil v vrtčevski skupini ter sodelovanje med vrtcem in starši ni le spodbuda oz.

sprostilna dejavnost, temveč sistematično in vodeno razvijanje zmožnosti za sprejemanje in tvorjenje besedil.

Tabela 5: Utemeljitev odgovorov, da se anketirani vzgojitelji strinjajo s popoldanskim srečanjem s starši in otroci

Odgovori: SE STRINJAJO Število Odstotki

Krepitev sodelovanja je dvig kakovosti.

1 2

Vsako druženje pomeni dobro povezanost med institucijo in družino.

1 2

Na ta način bi se bolj povezali. 1 2

Ob druženju bi tako starši kot tudi otroci dobili veselje do branja.

1 2

V knjižnicah je veliko zanimanja za popoldansko branje.

1 2

Pravljične urice v vrtcu, namesto v knjižnici.

1 2

Otroci zelo uživajo ob prebiranju pravljic in tega doma niso deležni, saj starši nimajo časa.

1 2

Nekaj novega v našem vrtcu. S tem bi tudi starši verjetno brali otrokom.

1 2

V tabeli 5 je vidno, da je osem anketiranih vzgojiteljev utemeljilo svoj odgovor, zakaj se strinjajo, da sodelujejo v popoldanskih dejavnosti s starši. Trije anketirani vzgojitelji so mnenja, da je krepitev sodelovanja oz. druženje dobra povezanost med vrtcem in družino. Četrti anketirani vzgojitelj pravi, da bi lahko s popoldanskim druženjem s starši in otroki spodbudili veselje do branja. Po mnenju petega anketiranega vzgojitelja je v knjižnici veliko zanimanje za popoldansko branje, kar pomeni, da so starši in otroci željni tovrstnih srečanj. Šesti anketirani vzgojitelj pa meni, da bi bilo dobro imeti v vrtcu popoldansko branje, saj bi tako nadomestili popoldanske urice branja v knjižnici. Sedmi anketirani vzgojitelj trdi, da so otroci, ki uživajo v poslušanju branja ali pripovedovanja, prikrajšani za izkušnje, če starši za branje nimajo časa.

Osmi anketirani vzgojitelj pa pravi, da bi za vrtec to pomenilo novo prakso, posledično pa bi s tem spodbudili tudi starše, da bi brali svojim otrokom. V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da je sodelovanje med vrtcem in starši pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje.

Prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku ter

po dogovoru z vzgojiteljem aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, vendar ob upoštevanju strokovne avtonomnosti vrtca.

10 SKLEP

V diplomskem delu sem želela ugotoviti, kaj in koliko vzgojitelji v vrtcu berejo in kako izbirajo literaturo. Na osnovi pridobljenih rezultatov anketnega vprašalnika in interpretacij ugotavljam, da se večina anketiranih vzgojiteljev zaveda pomembnosti branja za otroke. Anketirani vzgojitelji dovolj pogosto berejo otrokom različno literaturo. Večina anketirancev navaja, da imajo knjižne kotičke v igralnicah založene z različno literaturo. Največkrat omenjajo pravljice, zgodbe, basni, poezijo, poučne knjige, izštevanke, rime, uganke in otroške revije. Anketirani vzgojitelji otrokom pogosto berejo po njihovi izbiri, velik delež anketirancev pri izbiri literature upošteva priporočila strokovnih sodelavcev in knjižničarjev. Anketirani vzgojitelji imajo na voljo dovolj različne literature, ki je primerna otrokovi starosti, in so dovolj kompetentni pri izbiranju primernih knjig. V anketnem vprašalniku so navajali različno literaturo, in sicer anketirani vzgojitelji prvega starostnega obdobja omenjajo kartonke, zvočne knjige, tipanke ipd., anketirani vzgojitelji drugega starostnega obdobja pa naštevajo, pravljice, basni, enciklopedije, atlase, stripe ipd. Nekateri anketirani vzgojitelji so bili nekoliko manj natančni

In document KAJ IN KOLIKO BRATI OTROKOM V VRTCU (Strani 29-0)