Iz grafa 8 je razvidno, da je največ, kar 75 % anketiranih vzgojiteljev pri izbiri knjig upošteva mnenja in želje otrok. Na vprašanje je odgovorilo 36 anketiranih vzgojiteljev. Nekateri anketirani vzgojitelji so napisali več odgovorov, zato se število anketiranih vzgojiteljev ne sklada s številom odgovorov. Dobra polovica anketiranih vzgojiteljev, tj. 53 %, pri izbiri knjig upošteva priporočila strokovnega sodelavca in 42 % priporočila knjižničarja oz. knjižničarke.
39 % anketiranih vzgojiteljev pri izbiri knjig upošteva sodobne literarno-didaktične smernice in 22 % anketirancev se poslužuje priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig. Le 17 % anketiranih vzgojiteljev pa upošteva kriterije izbire knjig po predlogu staršev.
Pri izbiri literature za otroke moramo biti pozorni na raznolika besedila, tj. različne literarne zvrsti in vrste; poleg »visoke« književnosti (npr. ljudske pravljice) tudi na zabavno književnost, poleg knjig tudi na besedila v otroških revijah (Ciciban, Cicido), poleg tiskanih besedil tudi na besedila na drugih prenosnikih (kasetah, zgoščenkah). Bistveno je, da živega pripovedovanja ne nadomeščamo s poslušanjem posnetkov (Kranjc in Saksida, 2001).
Nadalje sem želela izvedeti, ali strokovni delavci otrokom berejo knjige po njihovi izbiri.
30 Graf 9: Kriteriji branje knjig po otrokovi izbiri
Graf 9 nam prikazuje, da skoraj vsi, tj. 97 % anketiranih vzgojiteljev, otrokom berejo knjige po želji otrok in le 3 % anketnih vzgojiteljev tega ne stori. V anketi anketirani vzgojitelj utemelji svoj odgovor, in sicer da prebere knjigo po želji otrok le, če jo otrok prinese v vrtec od doma.
Otrok, ki kaže večje zanimanje za tisk, bo pogosteje dajal pobudo za skupno branje (Marjanovič Umek, Fekonja in Hacin Beyazoglu, 2020). Zgradba zgodbe pritegne otrokovo pozornost ter vzdržuje radovednost in s tem lahko otrok dlje časa sledi in pridobiva več izkušenj z branjem.
Zgodbe, ki so mu všeč, želi otrok poslušati večkrat (Knaflič, 2009).
Želela sem tudi izvedeti, kje anketiranci najdejo literaturo, ki jo potrebujejo pri načrtovanju literarno-didaktičnih vsebinah.
Graf 10: Literatura pri načrtovanju literarno-didaktičnih vsebin
Iz grafa 10 je razvidno, da kar 67 % anketiranih vzgojiteljev literaturo za načrtovanje literarno-didaktičnih vsebin, najdejo v vrtcu, kjer delajo, 58 % jih najde literaturo v knjižnici v kraju, kjer živijo, in 50 % anketiranih vzgojiteljev poišče literaturo v knjižnici v bližini vrtca. 22 %
31
anketiranih vzgojiteljev poišče literaturo v knjižnici v bližini doma. 17 % anketiranih vzgojiteljev navaja, da literaturo poiščejo drugje in 6 % v knjižnici na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ter 6 % v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Knjižničar s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem ter nasveti na različne načine sodeluje in prispeva pri knjižni vzgoji otrok v vrtcu. Z vzgojiteljem sodeluje tako, da mu svetuje ustrezne knjige (Jamnik, 1997). Dejavnosti, ki se izvajajo v skupini, so povezane z leposlovnimi in poučnimi knjigami ter z drugim knjižničnim gradivom. Ob vsem tem je treba otroke navajati na redne obiske knjižnice in na redno izposojo knjižničnega gradiva (Kordigel in Jamnik, 1999).
Zanimalo me je še, katero vrste literature otroci najraje poslušajo.
Tabela 2: Vrsta literature, ki jo otroci najraje poslušajo
Odgovori Število Odstotki
Pravljice in zgodbe 19 57
Otroške, narodne in šaljive pesmi
3 9
Iz tabele 2 je razvidno, da po mnenju anketiranih vzgojiteljev največ otrok, tj. 57 %, najraje poslušajo zgodbe in pravljice, pravljice z literarnimi liki v katere se otroci z lahkoto vživijo, pravljice s hudobnimi literarnimi liki, ki v otroku vzbuja strah ter pravljice z duhovito vsebino.
Kot navaja Bettelheim (1999), otroci radi poslušajo pravljice, kar je razvidno tudi iz anketnega vprašanja. Pravljica pa seveda ni edina zvrst oz. vsebina, s katero se otroci srečajo v vrtcu. V tabeli 15 % anketiranih vzgojiteljev meni, da otroci radi izberejo knjige, v katerih nastopajo živali. 9 % anketiranih vzgojiteljev navaja, da otroci radi posegajo po poeziji in po poučnih knjigah. 6 % anketiranih vzgojiteljev pa omenja tudi rime in izštevanke ter kratke zgodbe. T.
32
Jamnik (1997) pravi, da je otrokom potrebno ponuditi različne, njegovi starosti primerne leposlovne in poučne knjige, kar se je v mnenju anketiranih vzgojiteljev tudi pokazalo, saj otroci res posegajo po njih, vendar le v 9 %.
Zanimalo me je tudi, kako pogosto anketirani vzgojitelji z otroki obiskujejo knjižnico.
Graf 11:Pogostost obiskovanja knjižnice
Iz grafa 11je razvidno, da 47 % anketiranih vzgojiteljev z otroki redko obišče knjižnico, 21 % anketiranih vzgojiteljev pa jo obišče pogosto. Zelo pogosto obišče knjižnico 12 % anketiranih vzgojiteljev in prav tako 12 % anketirancev zelo redko. 9 % anketirancev pa knjižnice ne obišče nikoli. Splošna knjižnica je z raznovrstnimi in bogatim knjižničnim gradivom temelj, na katerem je mogoče graditi različne oblike knjižne vzgoje in spodbujati bralne navade predšolskih otrok. Knjižnice imajo kakovostno, starostni stopnji primerno in zelo raznovrstno knjižnično gradivo, ki je opremljeno tako, da je bralcem čim bolj dostopno. Sodelovanje vrtcev s knjižnico povezuje tako knjižničarje kot vzgojitelje. V skupnem prizadevanju, da bi otrokom približali knjižnico in knjige, tako da bi obiskovali knjižnico tudi z družino, bi s tem uvedli vsakdanje izkušnje s knjigo in branjem (Knaflič, 2009).
Nadalje me je še zanimalo, ali anketirani vzgojitelji sodelujejo v projektu Bralna značka – Ciciuhec.
33
Graf 12: Sodelovanje v projektu Bralna značka – Ciciuhec
64 % anketnih vzgojiteljev je na vprašanje odgovorilo, da sodelujejo v projektu Bralna značka – Ciciuhec, 36 % anketirancev v tem projektu ne sodeluje. Vsi anketirani vzgojitelji, ki ne sodelujejo v projektu, pa pojasnijo, da je razlog za nesodelovanje predvsem v tem, da so otroci še premajhni. Pri predšolski bralni znački moramo upoštevati pravila individualizacije in sposobnosti posameznika in skupine. Predšolska bralna značka se prepleta s siceršnjo predbralno vzgojo otrok v vrtcu, kar bogati tako delo v vrtcu kot kakovost življenja v družini
(https://www.bralnaznacka.si/assets/Uploads/PREDSOLSKA-BRALNA-ZNACKA-KONKRETNO-IN-NA-KRATKO.pdf).
Zanimalo me je tudi, ali starši sodelujejo v projektu Bralna značka – Ciciuhec.
Graf 13: Sodelovanje staršev v projektu Bralna značka oz. Ciciuhec
Iz grafa 13 je razvidno, da 72 % anketiranih vzgojiteljev navaja, da sodelujejo s starši v projektu Bralna značka – Ciciuhec in le 28 % staršev ne sodeluje. Razlog za nesodelovanje je podoben prejšnjem vprašanju, in sicer so otroci še premajhni. Spodbujanje družinskega branja je celoletna dejavnost in je usmerjena dolgoročno. O načrtu za razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture s pomočjo Predšolske bralne značke spregovorimo na prvih sestankih s starši.
34
Družinsko branje ugodno vpliva na otrokovo porajajočo se pismenost in je osnova za kasnejše uspešno učenje branja (https://www.bralnaznacka.si/assets/Uploads/PREDSOLSKA-BRALNA-ZNACKA-KONKRETNO-IN-NA-KRATKO.pdf).
Zanimalo me je tudi, kako bi lahko spodbudili sodelovanje s starši.
Tabela 3: Sodelovanje s starši
Odgovori Število Odstotki
Povabilo na pravljične
Bralni nahrbtnik/dnevnik 5 20
Izmenjava knjig 3 12
Branje knjig v oddelku (tujejezični starši)
3 12
Motivacija otrok 1 4
Izobraževanje staršev o pomenu branja
10 40
Izdelava skupne knjige 1 4
Skupno branje s starši 1 4
Nakup knjige, namesto pogostitve za rojstni dan
1 4
V tabeli 3 vidimo, da 40 % anketiranih vzgojiteljev na vprašanje, kako bi spodbujali sodelovanje s starši, odgovarja, da bi staršem ponudilo izobraževanje o pomenu branja za otroke. 20 % anketiranih vzgojiteljev je mnenja, da bi sodelovanje s starši podkrepili z bralnim nahrbtnikom oz. dnevnikom. 16 % anketiranih vzgojiteljev bi starše povabilo na pravljične urice ali delavnice in 16 % anketirancev bi jim posredovalo seznam zanimivih, dobrih knjig. 12
% anketiranih vzgojiteljev je mnenja, da bi sodelovanje s starši spodbudili z izmenjavo knjig in 12 % z branjem knjig v oddelkih. 4 % anketiranih vzgojiteljev izpostavi še sodelovanje s starši z motivacijo otrok, izdelavo knjig, branje s starši ter nakup knjige namesto pogostitve za rojstni dan. Na vprašanje je odgovorilo 26 anketiranih vzgojiteljev. Nekateri anketirani vzgojitelji so napisali več odgovorov, zato se število anketiranih vzgojiteljev ne sklada s številom odgovorov.
M. Grginič (2008) navaja, da otroci, ki jim starši berejo in so sami redni bralci, prav tako postanejo zgodnji bralci ter kažejo naravno zanimanje za knjige. Zaradi pomembne vloge, ki jo
35
ima družinska pismenost v otrokovem razvoju pismenosti, je sodelovanje staršev s predšolskimi ustanovami nepogrešljivo. Družina ima torej zelo pomembno vlogo v otrokovem razvoju pismenosti in vpliva nanj že od rojstva. Prav glasno branje v družini pomembno vpliva na šolski uspeh, in sicer predvsem na učenje branja in razvijanje govorne zmožnosti (Grginič, 2008).
Nadalje me je še zanimalo, ali bi se anketirani vzgojitelji strinjali, da bi vrtec organiziral popoldansko srečanje za starše in otroke kjer bi brali ali/in pripovedovali.
Graf 14: Popoldansko srečanje s starši in otroci
Iz grafa 14 razberemo, da se 66 % anketiranih vzgojiteljev strinja, da bi vrtec organiziral popoldansko srečanje, kjer bi brali ali/in pripovedovali staršem in otrokom. 34 % anketiranih vzgojiteljev se s tem ne strinja. Skupaj je na vprašanje odgovorilo 32 anketiranih vzgojiteljev.
Skupno branje je pomemben kontekst za otrokov razvoj in učenje. Pogostost skupnega branja vpliva tudi na otrokov obseg besednjaka, njegovo razumevanje prebrane vsebine in fonološko zavedanje. Kakovostno skupno branje, ki otroku zagotavlja največ spodbud na področju govora in zgodnje pismenosti, je interaktivno branje, pri katerem odrasli v procesu skupnega branja otroka dejavno vključuje v pogovor o prebrani vsebini in ustrezno reagira na njegove govorne pobude (Marjanovič Umek, Fekonja in Hacin Beyazoglu, 2020).
Nadalje sem prosila anketirance še za utemeljitev odgovora.
36
Tabela 4: Utemeljitev odgovorov za vzgojiteljevo nestrinjanje s popoldanskim srečanjem s starši in otroki
Odgovori SE NE STRINJAJO Število Odstotki
Popoldne je najbolj primeren čas za rekreacijo otrok s starši.
1 2
Spodbuda staršem in priporočila o naboru knjig, urejenosti okolja med branjem knjig, sproščenosti ...
1 2
Starši so preobremenjeni in bi bila tovrstna srečanja zelo malo obiskana.
1 2
Branje zgodb bi morala potekati v manjši obliki druženja in ne z
Šest anketiranih vzgojiteljev je utemeljilo odgovor, zakaj se ne strinja za obliko popoldanskega sodelovanja s starši, in sicer en anketirani vzgojitelj je mnenja, da je popoldanski čas namenjen rekreaciji otrok s starši, drugi anketirani vzgojitelj je mnenja, da je dovolj, da starše spodbudimo ter jim damo priporočila o naboru knjig ter urejenosti okolja med branjem. Tretja utemeljitev anketiranega vzgojitelja je, da bi se srečanj udeleževali vedno isti starši. Četrti anketirani vzgojitelj je mnenja, da so starši preobremenjeni in bi bila udeležba popoldanskih srečanj zelo nizka. Peti anketirani vzgojitelj meni, da bi moralo branje potekati v manjših skupinah, zato tovrstna srečanja niso primerna. Šesti anketirani vzgojitelj trdi, da ne vidi potrebe po tovrstnih srečanjih s starši, saj imajo otroci dovolj branja v vrtcu. Saksida (2010) pravi, da skupno branje raznovrstnih besedil v vrtčevski skupini ter sodelovanje med vrtcem in starši ni le spodbuda oz.
sprostilna dejavnost, temveč sistematično in vodeno razvijanje zmožnosti za sprejemanje in tvorjenje besedil.
37
Tabela 5: Utemeljitev odgovorov, da se anketirani vzgojitelji strinjajo s popoldanskim srečanjem s starši in otroci
Odgovori: SE STRINJAJO Število Odstotki
Krepitev sodelovanja je dvig kakovosti.
1 2
Vsako druženje pomeni dobro povezanost med institucijo in družino.
1 2
Na ta način bi se bolj povezali. 1 2
Ob druženju bi tako starši kot tudi otroci dobili veselje do branja.
1 2
V knjižnicah je veliko zanimanja za popoldansko branje.
1 2
Pravljične urice v vrtcu, namesto v knjižnici.
1 2
Otroci zelo uživajo ob prebiranju pravljic in tega doma niso deležni, saj starši nimajo časa.
1 2
Nekaj novega v našem vrtcu. S tem bi tudi starši verjetno brali otrokom.
1 2
V tabeli 5 je vidno, da je osem anketiranih vzgojiteljev utemeljilo svoj odgovor, zakaj se strinjajo, da sodelujejo v popoldanskih dejavnosti s starši. Trije anketirani vzgojitelji so mnenja, da je krepitev sodelovanja oz. druženje dobra povezanost med vrtcem in družino. Četrti anketirani vzgojitelj pravi, da bi lahko s popoldanskim druženjem s starši in otroki spodbudili veselje do branja. Po mnenju petega anketiranega vzgojitelja je v knjižnici veliko zanimanje za popoldansko branje, kar pomeni, da so starši in otroci željni tovrstnih srečanj. Šesti anketirani vzgojitelj pa meni, da bi bilo dobro imeti v vrtcu popoldansko branje, saj bi tako nadomestili popoldanske urice branja v knjižnici. Sedmi anketirani vzgojitelj trdi, da so otroci, ki uživajo v poslušanju branja ali pripovedovanja, prikrajšani za izkušnje, če starši za branje nimajo časa.
Osmi anketirani vzgojitelj pa pravi, da bi za vrtec to pomenilo novo prakso, posledično pa bi s tem spodbudili tudi starše, da bi brali svojim otrokom. V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da je sodelovanje med vrtcem in starši pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje.
Prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku ter
38
po dogovoru z vzgojiteljem aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, vendar ob upoštevanju strokovne avtonomnosti vrtca.
10 SKLEP
V diplomskem delu sem želela ugotoviti, kaj in koliko vzgojitelji v vrtcu berejo in kako izbirajo literaturo. Na osnovi pridobljenih rezultatov anketnega vprašalnika in interpretacij ugotavljam, da se večina anketiranih vzgojiteljev zaveda pomembnosti branja za otroke. Anketirani vzgojitelji dovolj pogosto berejo otrokom različno literaturo. Večina anketirancev navaja, da imajo knjižne kotičke v igralnicah založene z različno literaturo. Največkrat omenjajo pravljice, zgodbe, basni, poezijo, poučne knjige, izštevanke, rime, uganke in otroške revije. Anketirani vzgojitelji otrokom pogosto berejo po njihovi izbiri, velik delež anketirancev pri izbiri literature upošteva priporočila strokovnih sodelavcev in knjižničarjev. Anketirani vzgojitelji imajo na voljo dovolj različne literature, ki je primerna otrokovi starosti, in so dovolj kompetentni pri izbiranju primernih knjig. V anketnem vprašalniku so navajali različno literaturo, in sicer anketirani vzgojitelji prvega starostnega obdobja omenjajo kartonke, zvočne knjige, tipanke ipd., anketirani vzgojitelji drugega starostnega obdobja pa naštevajo, pravljice, basni, enciklopedije, atlase, stripe ipd. Nekateri anketirani vzgojitelji so bili nekoliko manj natančni pri odgovarjanju, saj so v odgovorih navedli, da imajo v knjižnem kotičku »vso« literaturo.
Menim, da je vedno prostor za izboljšave, zato bi lahko že v prvem starostnem obdobju spodbujali razvoj otrokovih predbralnih in predpisalnih spretnosti. Za začetek je pomembno že to, da otroka naučimo rokovanja s knjigo. Otroke prvega starostnega obdobja je potrebno naučiti, kako knjigo pravilno držati, kako obračati liste naprej in nazaj, saj s tem razvijajo koordinacijo roka – oko in prstne spretnosti. Vzgojitelji smo otroku zgled, zato moramo biti še toliko pozornejši na svoj stil komunikacije in rokovanja s knjigo. Med branjem različne strokovne literature za pisanje diplomskega dela sem ugotovila, da veliko strokovnjakov meni, da je potrebno otrokom brati knjige vsak dan, v umirjenem okolju, brez hitenja, si torej vzeti dovolj časa tako za branje kot tudi za pogovor, s čimer se popolnoma strinjam. Večji poudarek bi morali nameniti obisku knjižnic, bodisi vrtčevske ali v okolici vrtca. Vsaj enkrat mesečno bi otrokom morali zagotoviti možnost izbire knjig v knjižnici enote. S tem bi otroke še dodatno aktivno vključili v proces knjižne in književne vzgoje ter opismenjevanja. Knjiga in branje in/ali pripovedovanje ne smejo biti cilj, ampak sredstvo za doseganje rezultatov. Če otroku beremo vsak dan, od rojstva naprej ustvarjamo temelje za uspešen govorno-jezikovni razvoj. Po mojem
39
mnenju je prav vez med družino in vrtcem dragocenega pomena, ki bi jo lahko poglobili s pravljičnimi uricami. V času koronavirusa, ko veliko otrok ni hodilo v vrtec, sem odprla kanal
»YouTube« in staršem enkrat tedensko posredovala povezavo do različnih pravljic, ki sem jih za otroke doživeto prebrala. Otroke sem tako skušala razveseliti in jim vsaj malo popestriti vsakdanjik. Po poročanju staršev so bili otroci navdušeni. Menim, da smo vzgojitelji zelo kreativni in se s svojo iznajdljivostjo znamo literarno prilagoditi trenutni pandemični situaciji.
»Če ne bomo brali, nas bo pobralo!« (Tone Pavček, 2001) To je pesnikovo sporočilo, ki je skladno z mnenjem številnih strokovnjakov, ki v svojih raziskavah ugotavljajo, da je pismenost vpletena v skoraj vsa področja človekovega delovanja (Knaflič, 2009). V vrtcu bi morali vzgojitelji spodbujati družinsko branje, saj številne raziskave pričajo v prid otrokom, katerih starši z njimi berejo in s tem dosegajo bistveno boljšo raven pismenosti. Predlogi za izboljšanje obstoječega stanja vidim tudi v spodbujanju obiska knjižnice, tako strokovnih delavcev kot tudi staršev, z razdelitvijo brošure o pomenu branja in oznakami za kakovostno knjigo.
40 11 LITERATURA
Bettelheim, B. (1999). Rabe čudežnega. O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia Humanitatis.
Blatnik Mohar, M. (2003). Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Blažič, M. M. (2014). Skriti pomen pravljic. Od svilne do jantarne poti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Clay, M. (1996). Accommodating diversity in early literacy learning. V D. R. Olson in N.
Torrance (ur.), The handbook of education and human development (str. 202–224). Cambridge, MA: Blackwell Publisher Inc.
Cotič, M., Medved Udovič, V. in Starc, S. (2011). Razvijanje različnih pismenosti. Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerzitetna založba Annales.
Dolar Bahovec, E. in Bregar Golobič, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS.
Dolinšek Bubnič, M. (2000). Beri mi in pogovarjaj se z mano. Ljubljana: Epta.
Grginič, M. (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti. Priročnik za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Mengeš: Izolit.
Haramija, D. (2015). Vloga živali v mladinski književnosti. Murska Sobota: Franc-Franc.
Haramija, D. (2017). V objemu besede. Razvijanje družinske pismenosti. Maribor:
Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.
Jamnik, T. (1997). Knjižna vzgoja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Karmiloff, K. in Karmiloff - Smith, A. (2001). Pathways to language: From fetus to adolescent.
Cambridge, MA: Harvard University Press.
Knaflič, L. (2009). Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoškii center.
Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kobe, M. (2004). Uvodna beseda o slikanici. Otrok in knjiga, 31 (59), 41–42.
Kordigel, M. in Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.
41
Kranjc, S. (1999). Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Birografika Bori.
Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulumu za vrtce. (2001). Maribor: Obzorja.
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Marjanovič Umek, L. (2013). Mišljenje in govor kot napovednika bralne pismenosti in znanja otrok: socialna in kulturna perspektiva. V: F. Nolimal in T. Novaković (ur.), Bralna pismenost v vrtcu in šoli. Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve (str. 49–62). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Marjanovič Umek, L. in Pečjak, S. (2012). Govor in branje otrok: ocenjevanje in spodbujanje.
Ljubljana: Biro Stara.
Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.
Domžale: Izolit.
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Hacin Beyazoglu, K. (2020). Zgodnja pismenost otrok:
razvoj spremljanje in spodbujane. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pečjak, S., Bucik, V., Fekonja Peklaj, U., Marjanovič Umek, L. (2009). Podobe psihologije.
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti – Od teorije k praksi. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Piaget, J. (1970). Le langage et la pensée chez l´enfant. Études sur la logique de l´enfant.
(Actualités pédagogiques et psychologiques). Neuchatel, Paris: Delachaux et Niestle.
Saksida, I. (2005). Bralni izzivi mladinske književnosti. Domžale: Izolit.
Saksida, I. (2010). Pismenost (naj)mlajših – dilem, vprašanja, izzivi. Sodobna pedagogika, 61 (1), 66–85.
Sicherl Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja. Srce – um – telo. Ljubljana: Debora.
Skubic, D. (2015). Biblioterapija v vrtcu. V T. Devjak (ur.), Vpliv družbenih sprememb na vzgojo in izobraževanje (str. 341–356). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Vigotski, L. (2010). Mišljenje in govor. Ljubljana: Pedagoška fakulteta v Ljubljani.
42
Zorman, A. (2005). Glasovno zavedanje in razvoj osnovne pismenosti v prvem,drugem/tujem jeziku. Sodobna pedagogika, 56 (122), 24–45.
Izhodišča merjenja naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA. (2006). Pridobljeno 24. 1. 2021 s https://www.pei.si/wp-content/uploads/2018/12/PISA2006_071008.pdf
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. (2019). Pridobljeno 10. 2. 2021 s
https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/
Predšolska bralna značka Slovenije- Društvo Bralna značka – ZPMS. Pridobljeno 15. 2. 2021 s
https://www.bralnaznacka.si/assets/Uploads/PREDSOLSKA-BRALNA-ZNACKA-KONKRETNO-IN-NA-KRATKO.pdf
43 12 PRILOGE
ANKETNI VPRAŠALNIK
Sem Pia Grižon, študentka predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Pišem
Sem Pia Grižon, študentka predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Pišem