Cilj raziskave je ugotoviti, kako se pripovedovanje predšolskih otrok z govorno-jezikovnimi motnjami (v nadaljevanju GJM) razlikuje od pripovedovanja enako starih otrok brez GJM, ter ugotoviti, ali se pripovedovanje starejših predšolskih otrok z GJM pomembno razlikuje od pripovedovanja mlajših otrok z GJM.
Namen raziskave je tudi prepoznati ter izpostaviti posamezne veščine znotraj pripovedovalnih zmožnosti, ki so pri otrocih z GJM še posebej prizadete.
2. 1 Hipoteze
HIPOTEZA 1: Povprečni skupni dosežek na področju besednjaka je večji pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 2: Povprečni skupni dosežek na področju slovnične strukture je večji pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 3: Povprečni skupni dosežek na področju vsebinske strukture je večji pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 4: Povprečno skupno število besed je večje pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 5: Povprečno število različnih besed je večje pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 6: Povprečna dolžina povedi je večja pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 7: Povprečno število priredno zloženih povedi je večje pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 8: Povprečno število podredno zloženih povedi je večje pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 9: Povprečni delež enostavčnih povedi je večji pri otrocih z GJM kot pri otrocih brez GJM.
HIPOTEZA 10: Povprečna raba prirednih veznikov je večja pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 11: Povprečna raba podrednih veznikov je večja pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 12: Povprečno število dogodkov je večje pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
28
HIPOTEZA 13: Povprečno število zamenjav perspektive je večje pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 14: Povprečno število besed za opisovanje mentalnih stanj je večje pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 15: Povprečni skupni dosežek pri pripovedovanju je večji pri otrocih brez GJM kot pri otrocih z GJM.
HIPOTEZA 16: Povprečni skupni dosežek pri pripovedovanju je večji pri otrocih z GJM, starih 5;6-6;11 let, kot pri otrocih z GJM, starih 4-5;6 let.
2. 2 Raziskovalna vprašanja
I. Kako se pripovedovanje zgodbe predšolskih otrok z GJM razlikuje od pripovedovanja zgodb otrok brez GJM na področju besednjaka?
II. Kako se pripovedovanje zgodbe predšolskih otrok z GJM razlikuje od pripovedovanja zgodb otrok brez GJM na področju slovnične strukture?
III. Kako se pripovedovanje zgodbe predšolskih otrok z GJM razlikuje od pripovedovanja zgodb otrok brez GJM na področju vsebinske strukture?
29
3 Metodologija
3. 1 Metoda in raziskovalni pristop
V magistrskem delu je uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Raziskava je kvantitativna.
3. 2 Vzorec
V vzorec je bilo vključenih 50 predšolskih otrok, starih 4-6 let, in sicer 25 otrok z GJM, ki so predstavljali eksperimentalno skupino, ter 25 otrok brez GJM, ki so predstavljali kontrolno skupino. Vsi vključeni otroci so obiskovali javne vrtce v Mestni občini Ljubljana. Njihovi starši so s pisnim soglasjem dovolili sodelovanje otroka v raziskavi.
V skupino otrok z GJM so bili vključeni otroci, ki (1) so imeli z odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami opredeljeno lažjo ali zmerno govorno-jezikovno motnjo, (2) so v zapisniku multidisciplinarnega tima oziroma individualnem načrtu pomoči družini, izdanem v enem od centrov za zgodnjo obravnavo, imeli opredeljene težave na jezikovnem področju ali pa (3) so bili zaradi izkazanih težav na govorno-jezikovnem področju v postopku pridobivanja zapisnika oziroma individualnega načrta pomoči družini. Otroci z GJM niso imeli diagnosticiranih dodatnih motenj.
Tabela 3: Razporeditev vzorca glede na spol
Spol
Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina
f f % f f %
moški 14 56 % 13 52 %
ženski 11 44 % 12 48 %
skupaj 25 100 % 25 100 %
V eksperimentalni skupini je bilo 14 dečkov, kar predstavlja 56 % in 11 deklic, kar predstavlja 44 %. V kontrolni skupini je bilo 13 dečkov, kar predstavlja 52 % in 12 deklic, kar predstavlja 48 %.
30
Tabela 4: Razporeditev vzorca glede na starost v mesecih Starost – meseci
Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina
Numerus 25 25
Aritmetična sredina 68,28 66
Standardni odklon 10,97 8,96
Minimum 49 49
Maksimum 81 81
Povprečna starost otrok v eksperimentalni skupini je bila 68 mesecev (5 let in 8 mesecev). Najmlajši otrok je bil star 49 mesecev (4 leta in 1 mesec), najstarejši pa 81 mesecev (6 let in 9 mesecev). Povprečna starost otrok v kontrolni skupini je bila 66 mesecev (5 let in 6 mesecev). Najmlajši otrok je bil prav tako star 49 mesecev, najstarejši pa 81 mesecev.
Glede na podobno starostno in spolno strukturo eksperimentalne in kontrolne skupine je možno predvidevati, da morebitne razlike v dosežkih na področju pripovedovanja zgodbe niso posledica razlik razmerja med spoloma, kot tudi ne minimalnih razlik v povprečni starosti otrok.
3. 3 Spremenljivke
Neodvisne spremenljivke:
- starost,
- prisotnost GJM.
Odvisne spremenljivke:
- število vseh besed v zgodbi (polnopomenske besede, predlogi, členki, medmeti in vezniki),
- število različnih besed (število različnih besed, pri čemer se različne oblike iste besede štejejo le enkrat (npr. različni skloni); kot različna beseda se šteje beseda z drugo predpono (npr. pisati – napisati)),
- število povedi,
- število priredno zloženih povedi (število povedi, ki so sestavljene iz dveh ali več enakovrednih stavkov),
- število podredno zloženih povedi (število povedi, ki so sestavljene iz enega glavnega stavka ter enega ali več odvisnih stavkov),
- število enostavčnih povedi (število povedi v otrokovi zgodbi, ki vsebujejo en stavek),
- prisotnost prirednih veznikov (štejejo vezniki, ki ne izražajo vezalnega priredja, npr. vendar, ali, zato, ampak),
31
- prisotnost podrednih veznikov (štejejo vezniki, ki izražajo vzročno-posledično razmerje, npr. ker, da),
- število dogodkov v zgodbi (število ključnih dogodkov v zgodbi, ki jih otrok navede v pripovedi; avtorji preizkusa so na podlagi analize zgodb odraslih pripovedovalcev določili 14 ključnih dogodkov),
- število zamenjav perspektive (prehodi iz ene v drugo vlogo oseb v zgodbi, pri katerih otrok osebo ali žival poimenuje ali določi z uporabo ustrezne glagolske končnice; vrednotijo se prehodi, ki se pojavijo v zadnjih štirih prepoznanih ključnih dogodkih v zgodbi),
- število besed za opisovanje mentalnih stanj (besede, ki označujejo zaznave, čustvena stanja, želje in hotenja ter mišljenje junakov v zgodbi).
- Kompozitne spremenljivke:
o besednjak (predstavlja vsoto števila vseh besed v zgodbi in števila različnih besed),
o slovnična struktura (predstavlja vsoto povprečne dolžine povedi v zgodbi, števila priredno zloženih povedi, števila podredno zloženih povedi, prisotnosti prirednih veznikov in prisotnosti podrednih veznikov), o vsebinska struktura (predstavlja vsoto števila dogodkov v zgodbi, števila
zamenjav perspektive in števila besed za opisovanje mentalnih stanj).
- Dosežek pri preizkusu pripovedovanja (podan je v obliki C vrednosti, to je zaokrožena vrednost na 11-stopenjski lestvici, pri čemer vrednost 5 predstavlja aritmetično sredino glede na norme, ki so jih avtorji preizkusa pridobili na populaciji slovenskih tri- do petletnikov).
3. 3. 1 Vrednotenje spremenljivk Neodvisne spremenljivke:
- Starost: merjena je v mesecih od rojstva do dopolnjene starosti.
- Prisotnost GJM je binarna spremenljivka, ki je pogojena z opredelitvijo GJM v odločbi o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami oziroma zapisniku multidisciplinarnega tima.
Odvisne spremenljivke:
- Število vseh besed v zgodbi: prešteje se število vseh besed.
- Število različnih besed: prešteje se število različnih besed.
- Število povedi: prešteje se število vseh povedi.
- Število priredno zloženih povedi: prešteje se število priredno zloženih povedi.
- Število podredno zloženih povedi: prešteje se število podredno zloženih povedi.
- Število enostavčnih povedi: prešteje se število enostavčnih povedi.
32
- Prisotnost prirednih veznikov: prisotnost prirednih veznikov se oceni z 1 točko, odsotnost z 0.
- Prisotnost podrednih veznikov: prisotnost podrednih veznikov se oceni z 1 točko, odsotnost z 0.
- Število dogodkov v zgodbi: prešteje se, koliko dogodkov otrok opiše od skupno 14 prepoznanih dogodkov.
- Število zamenjav perspektive: prešteje se, koliko zamenjav perspektive uporabi otrok v sklopu zadnjih štirih dogodkov v zgodbi; največje možno število je 4.
- Število besed za opisovanje mentalnih stanj: prešteje se število besed, ki opisujejo mentalna stanja.
3. 4 Instrument
Podatki so bili zbrani s pomočjo Preizkusa pripovedovanja zgodbe: Rokavička, ki so ga leta 2012 izdali slovenski avtorji Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Sočan in Komidar. Preizkus je namenjen ocenjevanju zgodbe otrok, starih od tri do šest let.
Testni material je oblikovan kot slikanica brez besedila, ob kateri otrok pripoveduje.
Analiza otrokove pripovedi znotraj preizkusa vključuje besednjak, ki vključuje število vseh besed v zgodbi ter število različnih besed, slovnično strukturo zgodbe, ki vključuje povprečno dolžino povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi ter rabo prirednih in podrednih veznikov ter vsebinsko strukturo, ki vključuje število opisanih dogodkov v zgodbi, število zamenjav perspektive ter število besed za opisovanje mentalnih stanj.
Instrument omogoča tudi izračun končnega dosežka pri preizkusu pripovedovanja.
Skupni dosežek omogoča primerjavo z normami, ki so jih avtorji preizkusa pridobili v postopku standardizacije na vzorcu slovensko govorečih otrok.
Avtorji preizkusa so preverili oziroma zagotovili ustrezne merske karakteristike:
- Objektivnost: dve ocenjevalki sta neodvisno ocenili 30 zgodb otrok. Pearsonov količnik povezanosti med dosežki je znašal 0,98 (95 % IZ: 0,96 < ρ < 0,99);
količnik interklasne povezanosti za absolutno ujemanje je bil 0,97 (95 % IZ:
0,92 < ICC < 0,99).
- Zanesljivost: ocenili so jo po metodi notranje skladnosti. Uporabili so Lordov obrazec za količnik α, ki je bil za vse starostne skupine višji od 0,80.
- Kriterijska veljavnost: zunanji kriterij razvojne ravni zgodb otrok je bila vsota ocen zgodb dveh ekspertnih ocenjevalk – razvojnih psihologinj, ki sta zgodbe ocenjevali na podlagi celostnega vtisa. Povezanost med skupnim dosežkom in kriterijem s popravkom za nepopolno zanesljivost kriterija je bila 0,77 (brez popravka za 0,01 nižja) (Marjanovič Umek idr., 2012).
33 3. 5 Opis postopka zbiranja podatkov
Izvedba preizkusa je potekala v vrtcu, ki ga je posamezni otrok obiskoval, v prostoru za individualno delo oziroma drugem mirnem prostoru. Starši so pred izvedbo preizkusa podpisali soglasje, s katerim so privolili v sodelovanje njihovega otroka v raziskavi. Z vsakim otrokom je bil opravljen kratek uvodni razgovor, namen katerega je bil zagotoviti sproščeno vzdušje in predstaviti potek naloge. Otrok si je lahko slikovno gradivo poljubno ogledal in po želji zgodbo povedal plišasti igrači.
Pripovedovanje je bilo za namen natančne transkripcije zvočno posneto in kasneje zapisano ter analizirano v skladu s kazalniki preizkusa. Transkripcija zaradi lažje razumljivosti analize ni bila fonetična (napake v izgovorjavi niso zabeležene); besede, ki so se v izjavah zaporedoma ponavljale, so bile zapisane le enkrat; izključeni so tudi vmesni otrokovi komentarji, ki niso del vsebine zgodbe.
3. 6 Postopki obdelave podatkov
Rezultati preizkusa so bili statistično obdelani s pomočjo programov Microsoft Excel in IBM SPSS Statistics 22. Uporabljene so bile metode opisne statistike (numerus, maksimalna vrednost, minimalna vrednost, aritmetična sredina, standardni odklon).
Normalnost porazdelitve je bila preverjena s pomočjo Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov testov. Za ugotavljanje statistične pomembnosti razlik med dosežki otrok z GJM in otrok brez GJM; glede na oblikovane hipoteze je bil uporabljen t-test za neodvisne vzorce, v primerih, kjer porazdelitev ni bila normalna Man-Whitney U test, pri opisnih spremenljivkah pa Pearsonov hi-kvadrat test. Hipoteze so se sprejemale ob 5 % tveganju.
34