Definiranje pojmov in kategorij

Že pri sestavljanju vprašanj za intervju sem vprašanja razvrstila v štiri glavne kategorije, kar mi je olajšalo delo v tem delu raziskave, saj je bil s tem že narejen prvi korak pri analizi intervjujev. Vsa vprašanja in s tem seveda tudi odgovore lahko namreč razvrstimo v štiri kategorije: uvodna vprašanja, stanje v preteklosti, uporaba novih učbenikov in delovnih zvezkov ter mnenje učiteljev o le-teh.

Ko sem zapisane intervjuje uredila, sem določila glavne sestavne dele besedila in jih oštevilčila. Tem smiselnim celotam besedila pa sem pripisala določen pojem, ki je na kratek in jasen način povzemal vsebino tistega dela besedila. Besedila, ki sem jim pripisala podoben oziroma soroden pojem, sem združila v posamezne kategorije. Te kategorije pa sem pripisala eni izmed štirih prej omenjenih glavnih kategorij. Ta struktura glavnih kategorij in podkategorij je predstavljena v nadaljevanju.

Uvodna vprašanja obsegajo vprašanje o tem, koliko časa posamezni učitelj poučuje v osnovni šoli s prilagojenim programom, ter vprašanje o tem, v katerih razredih je do sedaj poučeval.

Stanje v preteklosti obsega vprašanje o tem, s čim so si pomagali v preteklosti ter kakšne težave so pri tem nastajale.

Uporaba novih učbenikov in delovnih zvezkov obsega vprašanja o pogostosti uporabe učbenikov in delovnih zvezkov, prilagajanju vsebin posameznim učencem, samostojnosti učencev, medpredmetnih povezavah, dodatnih aktivnostih učitelja ter v enem primeru tudi o načinu uporabe učbenikov, saj je zaradi težav z naročilom prišlo do prilagoditev na tem področju.

Mnenje učiteljev obsega njihovo mnenje o prednostih in pomanjkljivostih teh učbenikov (oziroma v enem primeru je odgovor pokazal tudi na nezmožnost izpostavljanja pomanjkljivosti), mnenje o usklajenosti z učnim načrtom in težavah z učnim načrtom, mnenje o primerni zahtevnosti učbenikov in o primernosti in zanimivosti besedil ter tudi mnenje o pomanjkanju nekaterih vsebin oziroma vaj. V enem primeru pa se pojavi tudi nezmožnost primerjanja generacij med seboj.

Nato pa sem definirala posamezne kategorije. K vsaki od teh sem navedla vse empirične postavke, ki vanjo sodijo.

Trajanje poučevanja v osnovni šoli s prilagojenim programom pomeni, koliko let učiteljici že poučujeta v osnovni šoli s prilagojenim programom.

Poučevanje v različnih razredih pomeni, da sta obe intervjuvani učiteljici poučevali že v številnih starostno različnih razredih osnovne šole s prilagojenim programom.

Pomoč v preteklosti obsega podatek o tem, s katerimi gradivi so si učitelji pomagali, preden so dobili nove učbenike za pouk slovenskega jezika v osnovni šoli s prilagojenim programom.

Težave v preteklosti pa so tiste težave, ki so pri tem nastajale. Tu gre za težave glede zahtevnosti učbenikov, otroškosti besedil in predvsem glede velike količine dela s pripravo oz. prilagajanjem gradiv za učitelje.

Pogostost uporabe pomeni, kako pogosto pri svojem delu učitelji dejansko uporabljajo nova gradiva.

Prilagajanje učencem pomeni, koliko je še vedno potrebno vsebine prilagajati posameznim učencem in katere prilagoditve so potrebne.

Samostojnost učencev pomeni, do katere stopnje učenci lahko ta gradiva uporabljajo samostojno, koliko pa potrebujejo učiteljevo usmerjanje.

Medpredmetne povezave pomenijo možnost povezovanja vsebin iz teh učbenikov in delovnih zvezkov z drugimi predmetnimi področji.

Dodatne aktivnosti učitelja pomenijo dejavnosti, ki jih učitelj v pouk vključuje poleg uporabe teh učbenikov in delovnih zvezkov.

Težave pri uporabi učbenikov in delovnih zvezkov so nastale zato, ker ena od učiteljic v tem šolskem letu še ni imela na voljo tiskanih knjig, temveč le izdajo na CD-ju;

posledično se je spremenil njen način dela s tem gradivom, kar je na koncu povezano tudi z njenim dojemanjem pomanjkljivosti teh gradiv.

Koristi učbenikov pomenijo, koliko in kako se je delo učiteljev sedaj izboljšalo in olajšalo. Gre za pomoč učiteljem na različnih področjih njihovega dela.

Pomanjkljivosti pa so, ravno nasprotno, tista področja, kjer je še prostor za izboljšave učbenikov. Ena od učiteljic je pri tem izpostavila, da so ti učbeniki tako velik korak naprej v primerjavi s preteklim stanjem, da je težko sploh govoriti o pomanjkljivostih.

Usklajenost z učnim načrtom zajema mnenje učiteljev, kako se ti učbeniki in delovni zvezki ujemajo z učnim načrtom.

Težave z učnimi načrti pa obsegajo mnenje obeh učiteljic o novih učnih načrtih in težave, s katerimi se pri tem srečujeta.

Primernost zahtevnosti učbenikov vsebuje mnenje o tem, ali so učbeniki primerno zahtevni ali morda preveč oziroma premalo. To temelji na njunih izkušnjah, torej na tem, kakšna je zahtevnost teh gradiv glede na zmožnosti njunih učencev.

Primernost besedil pomeni podobno, le da gre tu za mnenje o tem, ali so izhodiščna besedila primerno zahtevna in ne preveč otroška.

Zanimivost besedil pa zajema mnenje učiteljic o tem, ali so besedila otrokom zanimiva oziroma ali jih z veseljem berejo.

Pomanjkanje vaj se nanaša na vaje za razvijanje štirih sporazumevalnih dejavnosti (branje, pisanje, govorjenje, poslušanje) in na mnenje učiteljic o tem, ali je katere od teh dejavnosti v učbenikih preveč ali premalo.

Nezmožnost primerjati generacije med seboj pa je pojem, ki ga je izpostavila ena od učiteljic, saj letos prvič poučuje v sedmem razredu in zato ne more primerjati letošnjega sedmega razreda s prejšnjimi, ko teh učbenikov še ni bilo. Ravno tako ne more primerjati različnih generacij glede na njihovo sprejemanje in vrednotenje teh učbenikov in delovnih zvezkov.