Delež kadilcev

Tabela 3.2.2 in sliki 3.2.1 in 3.2.2 prikazujejo deleže kadilcev glede na štiri izbrane kazalnike socialno-ekonomskega položaja med prebivalci, starimi 25–64 let, skupaj in po spolu ter za oba spola tudi za starostni skupini 25–44 in 45–64 let.

Kadi 23,8 % prebivalcev, starih 25–64 let. Prisotna je raznolikost v deležih kadilcev v skupinah z različnim socialno-ekonomskim položajem, izstopajo pa razlike glede na izobrazbo. Delež kadilcev med najmanj izobraženimi (30,1 %) prebivalci, starimi 25–64 let, je dvakrat višji kot med najbolj izobraženimi (14,8 %) prebivalci te starosti. Raznolikost v deležih kadilcev v skupinah z različnim socialno-ekonomskim položajem je prisotna tudi pri obeh spolih in pri posameznem spolu v obeh starostnih skupinah. Absolutne razlike v deležih so glede na posamezne kazalnike socialno-ekonomskega položaja praviloma izrazitejše pri moških kot ženskah, v mlajši kot starejši starostni skupini ter najizrazitejše glede na izobrazbo. Največjo absolutno razliko v deležih kadilcev, skoraj 32 odstotnih točk, beležimo v mlajši starostni skupini moških, kjer je delež kadilcev med najmanj izobraženimi (47,0 %) trikrat višji kot med najbolj izobraženimi (15,2 %) moškimi.

Tabela 3.2.2: Delež kadilcev med prebivalci Slovenije, starimi 25–64 let, in v starostnih skupinah 25–44 in 45–64 skupaj in po spolu glede na izobrazbo, status aktivnosti, materialni status in skupno življenje s partnerjem

% (95 % IZ) Skupaj Moški Ženske

Slika 3.2.1: Delež kadilcev med prebivalci Slovenije, starimi 25–64 let, skupaj in glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, materialni status in skupno življenje s partnerjem

Moški Ženske

Izobrazba

Status aktivnosti

Materialni status

Življenje s partnerjem ali brez njega

Slika 3.2.2: Delež kadilcev med moškimi in ženskami, starimi 25–64 let, 25–44 in 45–64, let glede na izobrazbo, status aktivnosti, materialni status in skupno življenje s partnerjem

Rezultati analize podatkov z logistično regresijo so prikazani v tabeli 3.2.3 in kažejo, da so razlike v obetih za kajenje med prebivalci z nižjim in višjim socialno-ekonomskim položajem statistično značilne.

Pri prebivalcih, starih 25–64 let, so pri vseh analiziranih kazalnikih socialno-ekonomskega položaja prisotne statistično značilne razlike v obetih za kajenje med skupinami z nižjim in višjim socialno-ekonomskim položajem. Obeti za kajenje so statistično značilno višji med nižje izobraženimi (srednješolsko in osnovnošolsko ali manj izobraženimi) glede na najvišje izobražene, med brezposelnimi glede na delovno aktivne, med prebivalci z nižjim materialnim statusom (spodnji in srednji razred) glede na tiste iz zgornjega razreda in med prebivalci, ki ne živijo s partnerjem, glede na tiste, ki živijo s partnerjem. Razlike so najbolj izražene glede na izobrazbo. Prebivalci z osnovnošolsko stopnjo izobrazbe ali manj 2,5-krat, tisti s srednješolsko stopnjo izobrazbe pa 2,2-krat bolj verjetno kadijo v primerjavi s tistimi z višjo izobrazbo ali več.

Med moškimi, starimi 25–64 let, in moškimi v obeh starostnih skupinah so pri vseh kazalnikih prisotne statistično značilne razlike v obetih za kajenje med skupinami z višjim in nižjim socialno-ekonomskim položajem. Pri moških, starih 25–64 let, so obeti za kajenje statistično značilno višji med nižje izobraženimi (srednješolsko in osnovnošolsko ali manj izobraženimi) moškimi glede na najvišje izobražene, brezposelnimi moškimi glede na delovno aktivne, moškimi z nižjim materialnim statusom (spodnji in srednji razred) glede na moške iz višjega razreda in moškimi, ki ne živijo s partnerjem, glede na moške, ki živijo s partnerjem. Največje razlike so prisotne glede na stopnjo izobrazbe in so izrazitejše v mlajši kot starejši starostni skupini. Moški v mlajši starostni skupini z osnovnošolsko stopnjo izobrazbe ali manj kar 5-krat, tisti s srednješolsko stopnjo izobrazbe pa 3-krat bolj verjetno kadijo v primerjavi z moškimi v mlajši starostni skupini z višjo izobrazbo ali več.

Statistično značilne razlike v obetih za kajenje med skupinami z višjim in nižjim socialno-ekonomskim položajem so pri vseh kazalnikih socialno-ekonomskega položaja prisotne tudi med ženskami, starimi 25–

64 let, a so manj izrazite kot pri moških. Pri ženskah so obeti za kajenje statistično značilno višji med srednješolsko in osnovnošolsko ali manj izobraženimi glede na najvišje izobražene ženske, brezposelnimi ženskami glede na delovno aktivne, ženskami iz spodnjega razreda glede na tiste iz zgornjega razreda in ženskami, ki ne živijo s partnerjem, glede na tiste, ki živijo s partnerjem, pri čemer izobrazba ne izstopa tako kot pri moških. V obeh starostnih skupinah žensk se obeti za kajenje pri večini, ne pa pri vseh spremljanih socialno-ekonomskih kazalnikih, statistično značilno razlikujejo med skupinami z nižjim in višjim socialno-ekonomskim položajem, razlike pa so izrazitejše v mlajši starostni skupini. V mlajši starosti skupini žensk, kjer so razlike v obetih za kajenje najbolj izrazite glede na izobrazbo, ženske z osnovnošolsko stopnjo izobrazbe ali manj 3-krat, tiste s srednješolsko stopnjo izobrazbe pa 2,6-krat bolj verjetno kadijo v primerjavi z ženskami z višjo izobrazbo ali več. Ženske v starejši starostni skupini pa so edina analizirana skupina, kjer obeti za kajenje med najnižje izobraženimi niso statistično značilno različni od obetov za kajenje med najvišje izobraženimi. V tej starostni skupini so glede na izobrazbo obeti za kajenje statistično značilno višji med srednješolsko izobraženimi ženskami (razmerje obetov je 1,36) v primerjavi z najbolj izobraženimi ženskami, razlike v obetih pa najmanj izražene v primerjavi z vsemi ostalimi analiziranimi skupinami.

Tabela 3.2.3: Obeti za kajenje med prebivalci Slovenije, starimi 25–64 let, in v starostnih skupinah 25–44 in 45–64 skupaj in po spolu glede na izobrazbo, status aktivnosti, materialni status in skupno življenje s partnerjem

RO (95 % IZ) Skupaj Moški Ženske

Statistično značilni rezultati so zapisani s krepko pisavo (p < 0,05). V oklepajih so navedeni 95-odstotni intervali zaupanja.