Deleži kadilk, bivših kadilk in žensk, ki niso nikoli v življenju kadile

Kadi 21,1 % žensk v Sloveniji, starih 15–64 let, 20,9 % je bivših kadilk, 58,1 % pa takih, ki niso nikoli v življenju kadile. Deleži kadilk, bivših kadilk in žensk, ki niso nikoli kadile, med prebivalkami, starimi 15–64 let, so skupaj, po starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, gostoti poseljenosti, statistični regiji, geografski regiji, skupnem življenju s partnerjem, tipu gospodinjstva, vzdrževanih otrocih v gospodinjstvu in materialnem statusu predstavljeni v tabeli 2.1.5 in na sliki 2.1.3.

Obstaja statistično značilna povezava med (ne)kadilskimi navadami žensk v Sloveniji, starimi 15–64 let, in starostjo (χ² = 66,64, p < 0,001), stopnjo izobrazbe (χ² = 64,29, p < 0,001), statusom aktivnosti (χ² = 82,00, p < 0,001), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 41,42, p < 0,001), tipom gospodinjstva (χ² = 19,90, p = 0,003), vzdrževanimi otroki v gospodinjstvu (χ² = 6,58, p = 0,037) in materialnim statusom (χ² = 24,88, p < 0,001). Povezanost je v večini primerov šibka, razen pri statusu aktivnosti in pri skupnem življenju s partnerjem, kjer je srednje močna. Med (ne)kadilskimi navadami žensk v Sloveniji, starih 15–64 let, in gostoto poseljenosti ter geografsko regijo prebivališča ni povezav.

Kadilke

Starost: Delež žensk, ki kadijo, je v najmlajši starosti skupini (24,0 %) statistično značilno višji od deleža v najstarejši starostni skupini (16,9 %).

Izobrazba: Med ženskami z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (20,4 %), nižjo ali srednjo poklicno (28,2 %) in srednjo strokovno ali splošno izobrazbo (24,3 %) so deleži kadilk statistično značilno višji od deleža

med ženskami z najvišjo stopnjo izobrazbe (15,1 %). Delež kadilk med nižje ali srednje poklicno izobraženimi je statistično značilno višji tudi od deleža med osnovnošolsko ali manj izobraženimi ženskami.

Status aktivnosti: Med delovno aktivnimi (20,9 %), brezposelnimi (29,8 %) in šolajočimi se (22,8 %) ženskami so deleži kadilk statistično značilno višji od deleža med neaktivnimi ženskami (16,0 %). Poleg tega je delež kadilk statistično značilno višji tudi med brezposelnimi ženskami v primerjavi z delovno aktivnimi ženskami.

Tip gospodinjstva, vzdrževani otroci v gospodinjstvu, skupno življenje s partnerjem: Delež kadilk je v enostarševskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki (26,2 %) statistično značilno višji od deleža v veččlanskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki (19,4 %). Med ženskami, ki živijo brez partnerja (25,5 %), je delež tistih, ki kadijo, statistično značilno višji kot med ženskami, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem (18,9 %).

Materialni status: Delež kadilk med ženskami iz spodnjega razreda (25,5 %) je statistično značilno višji od deležev kadilk med ženskami iz srednjega (19,6 %) in zgornjega razreda (16,8 %).

Statistično značilne razlike so prikazane v tabeli 2.1.6.

Bivše kadilke

Starost: Delež bivših kadilk v najmlajši starostni skupini žensk (8,9 %) je statistično značilno nižji od deležev v vseh ostalih starostnih skupinah (25–34 let: 23,4 %; 35–44 let: 22,2 %; 45–54 let: 22,3 %;

55–64 let: 24,0 %).

Izobrazba: Delež bivših kadilk med ženskami z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (15,6 %) je statistično značilno nižji od deležev med ženskami z nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo (23,5 %) in ženskami z višjo strokovno izobrazbo ali več (22,9 %).

Status aktivnosti: Med šolajočimi se ženskami (8,8 %) je delež bivših kadilk statistično značilno nižji od deleža v vseh treh ostalih skupinah (delovno aktivne ženske: 22,7 %; brezposelne ženske: 24,1 %;

neaktivne ženske: 22,8 %).

Tip gospodinjstva, vzdrževani otroci v gospodinjstvu, skupno življenje s partnerjem: Delež bivših kadilk je statistično značilno nižji med ženskami, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem (15,7 %), kot med tistimi, ki živijo s partnerjem (23,6 %).

Statistično značilne razlike so prikazane v tabeli 2.1.6.

Ženske, ki niso nikoli kadile

Starost: V starostnih skupinah 25–34 let (53,9 %), 35–44 let (57,9 %), 45–54 let (55,2 %) in 55–64 let (59,0 %) so deleži žensk, ki niso nikoli kadile, statistično značilno nižji od deleža v najmlajši starostni skupini (67,0 %).

Izobrazba: Med ženskami z nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo (48,4 %) in srednjo strokovno ali splošno izobrazbo (55,4 %) sta deleža žensk, ki niso nikoli kadile, statistično značilno nižja kot deleža med ženskami z najnižjo stopnjo izobrazbe (64,0 %) in ženskami z najvišjo stopnjo izobrazbe (62,0 %).

Status aktivnosti: Delež žensk, ki niso nikoli kadile, je med brezposelnimi ženskami statistično značilno nižji od deležev v vseh ostalih skupinah (delovno aktivne ženske: 56,4 %; šolajoče se ženske: 68,5 %;

neaktivne ženske: 61,1 %). Med delovno aktivnimi ženskami pa je delež tistih, ki niso nikoli kadile, statistično značilno nižji od deleža med šolajočimi se ženskami.

Tip gospodinjstva, vzdrževani otroci v gospodinjstvu, skupno življenje s partnerjem: Deleža žensk, ki niso nikoli kadile, sta v veččlanskih gospodinjstvih brez vzdrževanih otrok (55,8 %) in v enostarševskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki (51,5 %) statistično značilno nižja od deleža v veččlanskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki (60,9 %). Delež žensk, ki niso nikoli kadile, je statistično značilno

nižji med ženskami, ki v gospodinjstvu nimajo vzdrževanih otrok (55,3 %), kot med ženskami, ki jih imajo (59,7 %).

Materialni status: Delež žensk, ki niso nikoli kadile, je statistično značilno nižji med ženskami iz spodnjega razreda (53,9 %) v primerjavi z zgornjim razredom (60,9 %).

Statistično značilne razlike so prikazane v tabeli 2.1.6.

Slika 2.1.3: Deleži kadilk, bivših kadilk in žensk, ki niso nikoli kadile, med prebivalkami Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in glede na starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, tip gospodinjstva, vzdrževane otroke v gospodinjstvu in materialni status

Tabela 2.1.5: Deleži kadilk, bivših kadilk in žensk, ki niso nikoli kadile, med prebivalkami Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in glede na starost, izobrazbo, status aktivnosti, gostoto poseljenosti, geografsko regijo, skupno življenje s partnerjem, tip gospodinjstva, vzdrževane otroke v gospodinjstvu in materialni status

ŽENSKE Kadilke Bivše kadilke Nikoli niso kadile

n % 95 % IZ n % 95 % IZ n % 95 % IZ

Tabela 2.1.6: Statistično značilne razlike (p < 0,05) v deležih kadilk, bivših kadilk in žensk, ki niso nikoli kadile, med prebivalkami Slovenije, starimi 15–64 let, glede na starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, tip gospodinjstva, vzdrževane otroke v gospodinjstvu in materialni status

ŽENSKE Kadilke Bivši kadilke Nikoli niso kadile

Starost

Med kadilci je 79,8 % takih, ki kadijo redno, to je vsak dan, in 20,2 % takih, ki kadijo občasno. Deleži rednih in občasnih kadilcev so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, gostoti poseljenosti, statistični regiji, geografski regiji, skupnem življenju s partnerjem, tipu gospodinjstva, vzdrževanih otrocih v gospodinjstvu in materialnem statusu predstavljeni v tabeli 2.1.7 in na sliki 2.1.4.

Obstaja statistično značilna povezava med rednostjo kajenja in spolom (χ² = 14,62, p < 0,001), starostjo (χ² = 28,20, p < 0,001), statusom aktivnosti (χ² = 25,67, p < 0,001), gostoto poseljenosti (χ² = 6,25, p = 0,044), statistično regijo (χ² = 20,23, p = 0,042) ter vzdrževanimi otroki v gospodinjstvu (χ² = 4,68, p = 0,031). V vseh primerih je povezanost šibka. Delež rednih kadilcev je statistično značilno višji med moškimi (82,9 %) kot med ženskami (75,6 %). V večini starejših starostnih skupin (25–34 let: 81,7 %; 45–54 let: 82,5 %; 55–64 let: 85,1 %) je delež rednih kadilcev statistično značilno višji kot v najmlajši starostni skupini (69,4 %). Delež rednih kadilcev med delovno aktivnimi povezave med rednostjo kajenja in stopnjo izobrazbe, geografsko regijo prebivališča, skupnim življenjem s partnerjem, tipom gospodinjstva ter materialnim statusom.