Deleži abstinentov, zmernih pivcev in čezmernih pivcev med ženskami

V Sloveniji alkoholne pijače v meji manj tveganega pitja, t. i. zmerne pivke, pije 65,7 % žensk, starih 15–64 let, 7,7 % pije alkoholne pijače čez to mejo, t. i. čezmerne pivke, 26,6 % žensk te starosti pa je v zadnjih dvanajstih mesecih abstiniralo. Deleži abstinentk, zmernih in čezmernih pivk so predstavljeni v tabeli 2.2.10 in na sliki 2.2.3.

Obstaja statistično značilna povezava med pivskimi navadami žensk v Sloveniji, starih 15–64 let, in starostjo (χ² = 1205,338, p < 0,001), stopnjo izobrazbe (χ² = 301,588, p < 0,001), statusom aktivnosti (χ² = 489,264, p < 0,001), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 150,754, p < 0,001), tipom gospodinjstva (χ² = 13,572, p < 0,001) in materialnim statusom (χ² = 50,969, p < 0,001). Povezanost je pri starosti močna, pri stopnji izobrazbe, statusu aktivnosti, skupnim življenjem s partnerjem srednje močna, pri tipu gospodinjstva in pri materialnem statusu šibka. Med pivskimi navadami prebivalk Slovenije, starih 15–64 let, in statistično regijo prebivališča, geografsko regijo prebivališča, gostoto poseljenosti ter prisotnostjo vzdrževanih otrok v gospodinjstvu, ni statistično značilnih povezav.

Abstinentke

Starost: V starostni skupini 18–24 let (15,1 %) je delež abstinentk statistično značilno nižji v primerjavi s starejšimi starostnimi skupinami (25–34 let: 23,5 %; 35–44 let: 27,1 %; 45–54 let: 29,5 % in 55–64 let:

33,1 %). Poleg tega je delež abstinentk v starostni skupini 25–34 let statistično značilno nižji od deleža v najstarejši starostni skupini.

Izobrazba: Delež abstinentk med najbolj izobraženimi (18,3 %) je statistično značilno nižji od deležev v vseh ostalih izobrazbenih skupinah (osnovnošolska izobrazba ali manj: 44,8 %; nižja ali srednja poklicna izobrazba: 31,9 %; srednješolska izobrazba: 24,6 %). Prav tako je delež abstinentk med najmanj izobraženimi statistično značilno višji od deležev v vseh ostalih izobrazbenih skupinah. Poleg tega je delež abstinentk v skupini z nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo statistično značilno višji od deležev v skupinah s srednješolsko izobrazbo in višješolsko, visokošolsko izobrazbo ali več.

Status aktivnosti: Delež abstinentk med šolajočimi se (15,9 %) je statistično značilno nižji od deležev v drugih skupinah (delovno aktivne: 25,2 %; brezposelne: 32,6 %; neaktivne: 35,9 %). Poleg tega je delež abstinentk med brezposelnimi statistično značilno višji kot med delovno aktivnimi ženskami in med šolajočimi se; delež abstinentk med neaktivnimi pa statistično značilno višji kot med delovno aktivnimi ženskami in med šolajočimi se.

Skupno življenje s partnerjem: Med ženskami, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem (28,2 %), je delež abstinentk statistično značilno višji v primerjavi s tistimi, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem (23,5 %).

Materialni status: Med ženskami iz spodnjega razreda (31,6 %) je delež abstinentk statistično značilno višji od deležev v ostalih dveh razredih (srednji razred: 24,0 %; zgornji razredu 18,6 %). Delež abstinentk v srednjem razredu pa je statistično značilno višji od deleža v zgornjem razredu.

Statistično značilne razlike so prikazane tudi v tabeli 2.2.11.

Zmerne pivke

Starost: V starostni skupini 55–64 let (62,5 %) je delež zmernih pivk statistično značilno nižji v primerjavi s starostnimi skupinami 18–24 let (75,4 %), 25–34 let (72,3 %), 35–44 let (70,1 %).

Izobrazba: Med prebivalkami z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (35,7 %) je delež zmernih pivk statistično značilno nižji od deležev v ostalih skupinah (nižja ali srednja poklicna izobrazba: 63,6 %;

srednješolska izobrazba: 68,5 %; višješolska, visokošolska izobrazba ali več: 77,8 %). Delež zmernih pivk pa je med osebami z višješolsko, visokošolsko izobrazbo ali več statistično značilno višji od deležev v vseh ostalih skupinah.

Status aktivnosti: Med delovno aktivnimi je delež zmernih pivk (71,7 %) statistično značilno višji od deležev v vseh treh ostalih skupinah (brezposelne: 63,6 %; šolajoče se: 52,2 %; neaktivne: 59,2 %). Poleg tega je delež zmernih pivk med brezposelnimi statistično značilno višjih od deleža med šolajočimi se.

Skupno življenje s partnerjem: Med ženskami, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem, je delež zmernih pivk (68,3 %) statistično značilno višji v primerjavi s tistimi, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem (60,8 %).

Materialni status: Med prebivalkami iz spodnjega razreda (59,5 %) je delež zmernih pivk statistično značilno nižji od deležev v ostalih dveh razredih (srednji razred: 69,3 %, zgornji razred: 75,1 %). Delež zmernih pivk pa je med osebami iz zgornjega razreda statistično značilno višji od deležev v ostalih dveh razredih.

Statistično značilne razlike so prikazane tudi v tabeli 2.2.11.

Čezmerne pivke

Starost: V starostni skupini 15–17 let¹⁷ (78,4 %) je delež čezmernih pivk statistično značilno višji v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami (18–24 let: 9,5 %; 25–34 let: 4,2 %; 35–44 let: 2,7 %; 45–54 let: 2,7 % in 55–64 let: 4,4 %). Poleg tega je delež čezmernih pivk v starostni skupini 18–24 let statistično značilno višji kot v starostnih skupinah 25–34 let, 35–44 let, 45–54 let in 55–64 let.

Izobrazba: Med prebivalkami z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (19,5 %) je delež čezmernih pivk statistično značilno višji od deležev v preostalih skupinah (nižja ali srednja poklicna izobrazba: 4,5 %;

srednješolska izobrazba: 7,0 %; višješolska, visokošolska izobrazba ali več: 3,9 %). Poleg tega je delež čezmernih pivk v skupini s srednješolsko izobrazbo statistično značilno višji od deleža v skupini z najvišjo izobrazbo.

Status aktivnosti: Med šolajočimi se je delež čezmernih pivk (31,9 %) statistično značilno višji od deležev v vseh treh ostalih skupinah (delovno aktivne: 3,1 %; brezposelne: 3,8 %; neaktivne: 5,0 %).

Tip gospodinjstva, skupno življenje s partnerjem: V veččlanskih gospodinjstvih z otroki (8,8 %) je delež čezmernih pivk statistično značilno višji od deleža v veččlanskih gospodinjstvih brez otrok (5,2 %). Delež čezmernih pivk je statistično značilno višji tudi med tistimi, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem (15,6 %), v primerjavi s tistimi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem (3,5 %).

Statistično značilne razlike so prikazane tudi v tabeli 2.2.11.

Slika 2.2.3: Delež abstinentk, zmernih in čezmernih pivk med prebivalkami Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in glede na starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, tip gospodinjstva in materialni status

17 V tej starostni skupini so namreč vsi, ki so v zadnjih 12 mesecih popili kakršnokoli količino alkohola, opredeljeni kot čezmerni pivci.

Tabela 2.2.10: Delež abstinentk, zmernih in čezmernih pivk med prebivalkami Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in glede na starost, izobrazbo, status aktivnosti, gostoto poseljenosti, geografsko regijo, skupno življenje s partnerjem, tip gospodinjstva, vzdrževane otroke v gospodinjstvu in materialni status

ŽENSKE Abstinentke Zmerne pivke Čezmerne pivke

n % 95 % IZ n % 95 % IZ n % 95 % IZ

Tabela 2.2.11: Statistično značilne razlike (p < 0,05) v deležih abstinentk, zmernih in čezmernih pivk med prebivalkami Slovenije, starimi 15–64 let, glede na starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, tip gospodinjstva in materialni status

ŽENSKE Abstinentke Zmerne pivke Čezmerne pivke

Starost

Veččlansko z vzdrževanimi otroki D C

Materialni status

Spodnji razred A B C

Srednji razred B C A

Zgornji razred C A B

*Primerjava z ostalimi skupinami ni možna, ker je odstotek enak 0.

2.2.2.5 Deleži oseb, ki so se v zadnjih dvanajstih mesecih visoko tvegano opijale ob eni priložnosti