Deleži pivcev med mladoletnimi (15–17 let) in mlajšimi odraslimi osebami (18–24 let)

V zadnjih dvanajstih mesecih v starostni skupini 15–17 let alkoholnih pijač ni pilo 22,9 % oseb, v starostni skupini 18–24 let pa le še 10,3 %. Največ mladoletnih, ki so v zadnjih dvanajstih mesecih pili alkoholne pijače, 34,5 %, je po teh pijačah poseglo 1-krat na mesec ali redkeje oziroma 2- do 3-krat na mesec, 7,7 % je pilo alkoholne pijače od 2- do 3-krat na teden, 0,3 % pa 4-krat na teden ali pogosteje.

Med mlajšimi odraslimi osebami (18–24 let), ki so v zadnjih dvanajstih mesecih pile alkoholne pijače, je največji delež, 39,2 %, oseb te starosti po alkoholnih pijačah posegel 2- do 3-krat na mesec, 34,0 % jih je pilo alkoholne pijače 1-krat na mesec ali redkeje, 13,7 % 2- do 3-krat na teden in 2,9 % 4-krat na teden ali pogosteje. Glede pogostosti poseganja po alkoholnih pijačah v zadnjih dvanajstih mesecih je

bila med starostnima skupinama mladoletnih in mlajših odraslih oseb statistično značilna razlika (χ² = 40,995; p < 0,01), kar velja tudi za moške (χ² = 36,341; p < 0,01), pri ženskah pa statistično značilne povezave nismo zaznali. Povezanost je pri starostnih skupinah srednje močna. Višji delež mladoletnih oseb v zadnjih dvanajstih mesecih ni pil alkoholnih pijač v primerjavi z mlajšimi odraslimi osebami, višji deleži mlajših odraslih oseb pa so pili alkoholne pijače 2- do 3-krat na teden in 4- na teden$ ali večkrat v primerjavi z mladoletnimi. Deleži pogostosti pitja alkoholnih pijač v zadnjih dvanajstih mesecih so za obe starostni skupini skupaj in po spolu predstavljeni v tabeli 2.2.19.

V mlajši skupini statistično značilne razlike v pogostosti pitja alkoholnih pijač v zadnjih dvanajstih mesecih med spoloma nismo zaznali. Pogostost pitja alkoholnih pijač v zadnjih dvanajstih mesecih pa se je pri mlajših odraslih osebah med spoloma statistično značilno razlikovala (χ² = 51,525, p < 0,01).

Povezanost je pri spolu srednje močna. Višji delež mlajših odraslih žensk (12,9 %) v zadnjih dvanajstih mesecih ni pil alkoholnih pijač kot mlajših odraslih moških (8,0 %) in višji delež žensk te starosti (42,4 %) kot moških te starosti (27,0 %) je pil 1-krat na mesec ali redkeje, višji delež moških (19,0 %) kot žensk te starosti (7,4 %) pa je pil 2- do 3-krat na teden in višji delež moških (4,4 %) kot žensk te starosti (1,0 %) 4-krat ali pogosteje na teden.

Tabela 2.2.19: Pogostost pitja alkoholnih pijač v zadnjih dvanajstih mesecih med prebivalci Slovenije, starimi 15–17 let in 18–24 let, skupaj in glede na spol

Nikoli 1-krat ali redkeje

na mesec 2- do 4-krat

na mesec 2- do 3-krat

na teden 4- ali večkrat

na teden Skupaj

n % n % n % n % n % n

15–17 let 71 22,9 107 34,5 107 34,5 24 7,7 1 0,3 310

Spol Moški 38 24,1 44 27,8 59 37,3 16 10,1 1 0,6 158

Ženske 33 21,7 63 41,4 48 31,6 8 5,3 0 0,00 152

18–24 let 89 10,3 295 34,0 340 39,2 119 13,7 25 2,9 868

Spol Moški 38 8,00 128 27,0 197 41,6 90 19,0 21 4,4 474

Ženske 51 12,9 167 42,4 143 36,3 29 7,4 4 1,0 394

V starostni skupini 15–17 let je največji delež mladoletnih pivcev na tipičen pivski dan v zadnjih dvanajstih mesecih popil od 3 do 4 merice (27,5 %), 24,2 % pa je popilo 5 meric ali več. Tudi v starostni skupini 18–24 let je največji delež pivcev na tipičen pivski dan tudi popil od 3 do 4 merice (30,6 %), 28,4 % pa je popilo 5 meric ali več. Deleži v obeh starostnih skupinah skupaj in po spolu so predstavljeni v tabeli 2.2.20. Med običajno popito količino alkoholnih pijač na tipičen pivski dan in starostnima skupinama mladoletnih in mlajših odraslih pivcev ni statistično značilne povezave, kar velja tudi za oba spola.

V mlajši skupini med spoloma v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo statistično značilne razlike glede količine popitih alkoholnih pijač ob tipični pivski priložnosti. Količina alkoholnih pijač, ki so jo mlajši odrasli pivci običajno popili na tipičen pivski dan, pa se je med spoloma statistično značilno razlikovala (χ² = 49,08 p < 0,01). Povezanost je pri spolu srednje močna. Statistično značilno višji delež žensk, starih 18–24 let, je na tipičen pivski dan popil do 1 merico (23,8 %) in 2 merici (28,8 %) kot enako starih moških (12,4 % in 19,5 %), statistično značilno višji delež moških, starih 18–24 let, pa je popil 7 meric ali več (19,5 %) kot enako starih žensk (6,1 %).

Tabela 2.2.20: Količina alkoholnih pijač, ki so jo pivci običajno popili na tipičen dan, ko so pili alkoholne pijače, med prebivalci Slovenije, starimi 15–17 let in 18–24 let, skupaj in glede na spol

0,5–1 merica 2 merici 3–4 merice 5–6 meric 7 meric ali več Skupaj predstavljeni v tabeli 2.2.21. Obstaja statistično značilna povezava med pivskimi navadami in starostjo (χ² = 560,91, p < 0,001), kar velja tudi za oba spola (fantje: χ² = 268,02, p < 0,001; dekleta:

χ² = 279,83, p < 0,001). Povezanost je v vseh primerih močna. V starostni skupini 15–17 let je delež abstinentov (22,7 %) statistično značilno višji kot v starostni skupini 18–24 (11,4 %). Ker je vsaka popita količina alkohola v starostni skupini 15–17 let tvegana in škodljiva, pitje katerekoli količine alkohola mladoletno osebo uvrsti v skupino čezmernih pivcev.

Tabela 2.2.21: Delež abstinentov, zmernih in čezmernih pivcev med prebivalci Slovenije, starimi 15–17 let in 18–24 let, skupaj in glede na spol

Opomba: Deleži abstinentov se lahko razlikujejo od deležev tistih, ki nikoli niso pili v tabeli 2.2.20, zaradi različnega števila manjkajočih vrednosti.

Med prebivalci Slovenije, starimi 15–17 let, je najvišji delež tistih, ki so se v zadnjih dvanajstih mesecih opili manj kot 1-krat na mesec (32,7 %), 1- do 3-krat na teden pa se jih je opilo 2,9 %. Tudi med prebivalci, starimi 18–24 let, je delež tistih, ki so se v zadnjih dvanajstih mesecih opili manj kot 1-krat na mesec, najvišji (42,4 %), 1- do 3-krat na teden pa se jih je opilo 5,1 %. Deleži abstinentov in tistih, ki so se v zadnjih dvanajstih mesecih opili, med prebivalci, starimi 15–17 let in 18–24 let, so glede na pogostost opijanja prikazani v tabeli 2.2.22.

Obstaja statistično značilna povezava med opijanjem in spolom (χ² = 22,68, p < 0,001; 15–24 let), ta povezava je statistično značilna tudi v starostni skupini 18–24 let (χ² = 26,24, p < 0,001), ne pa v starostni skupini 15–17 let. V obeh primerih je povezava srednje močna. V starostni skupini 18–24 let je delež tistih, ki so se opili, 1- do 3-krat na mesec in 1- do 3-krat na teden, višji med moškimi (1- do 3-krat na mesec: 26,8 %; 1- do 3-krat na teden: 7,4 %) kot med ženskami (1- do 3-krat na mesec: 19,3 %; 1- do 3-krat na teden: 2,3 %).

Obstaja statistično značilna povezava med opijanjem in starostjo (χ² = 41,71, p < 0,001), tako pri moških (χ² = 36,46, p < 0,001) kot pri ženskah (χ² = 10,90, p = 0,028). Povezanost je v vseh primerih

srednje močna. V starostni skupini 15–17 let je delež abstinentov (22,8 %) statistično značilno višji kot v starostni skupini 18–24 let (10,3 %). Glede pogostosti opijanja pa so deleži statistično značilnost dosegli le pri opijanju manj kot enkrat na mesec (18–24 let: 42,4 %; 15–17 let: 32,7 %).

Tabela 2.2.22: Pogostost opijanja med prebivalci Slovenije, starimi 15–17 let in 18–24 let, skupaj in glede na spol

Opijanje Opomba: Deleži abstinentov se lahko razlikujejo od deležev tistih, ki nikoli niso pili v tabeli 2.2.20 in 2.2.21, zaradi različnega števila manjkajočih vrednosti.