Delež oddelkov GGO z največjim deležem števila oddelkov
Animalno 1% Novo mesto
Traktorsko Prilagojen kmetijski traktor
- pogon na eno os 34% Murska Sobota
Prilagojen kmetijski traktor
- pogon na dve osi 42% Maribor
Srednji gozdarski zgibnik 11% Kočevje
Goseničar 5% Bled, Kranj
Ročno 1% Kranj
Žično 3% Kranj
0%
Bled Kranj Postojna Kočevje Novo mesto
Delež oddelkov po kategoriji vlačenja
Navzgor Ravno Navzdol
Slika 28: Kategorija vlačenja v oddelkih-deloviščih po GG območjih
Vse kategorije vlačenja so prisotne na vseh GGO, vendar je njihov delež med GGO zelo različen. Razmerje med kategorijo navzgor in navzdol se giblje od 18 % (GGO Kočevje) do 69% (GGO Murska Sobota).
0%
Bled Kranj Postojna Kočevje Novo mesto
Delež oddelkov po kategoriji zbiranja
Ugodno Srednje ugodno Neugodno
Slika 29: Kategorija zbiranja v oddelkih-deloviščih po GG območjih
Prevladujoča kategorija zbiranja je bila na vseh GGO srednje ugodna, razen na GGO Kranj, kjer je prevladovala kategorija zbiranja ugodno. Delež kategorije neugodno je bil med 9% (GGO Murska Sobota) in 25% (GGO Bled). Delež kategorije zbiranja je neposredno odvisen od dejavnikov, s pomočjo katerih je definiran (naklona, skalovitosti in kamnitosti terena). Razlike med naklonom, skalovitostjo in kamnitostjo po kategorijah zbiranja so statistično značilne (Welch, vsi, p<0,000). S slabšanjem razmer za zbiranje lesa rastejo srednje vrednosti po vseh treh dejavnikih.
0%
Bled Kranj Postojna Kočevje Novo mesto
Delež oddelkov po razdalji vlačenja
do 200 m 200 do 300 m 300 do 450 m 450 in nad 450 m
Slika 30: Razdalja vlačenja v oddelkih-deloviščih po GG območjih
Vse razdalje vlačenja so prisotne na vseh GGO. Razlike med razdaljami vlačenja po GGO so največje pri najkrajših razdaljah ter pri razdaljah od 300 do 450 m vlačenja. Največjo povprečno razdaljo vlačenja ima GGO Murska Sobota (401 m) ter najkrajšo GGO Kranj (276 m). Razdalja vlačenja je odvisna od odprtosti gozda s prometnicami. Z večanjem gostote prometnega omrežja se nam zmanjšuje razdalja vlačenja. Korelacijo smo poskušali dokazati z uporabo podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov z veljavnostjo za obdobje od 2000 do 2010. Rezultati so pokazali, da z večanjem gostote gozdarsko produktivnih cest raste dolžina vlačenja (r=0,538, p=0,135), kar je ravno nasprotno od predvidevanj.
Z nizi, ki jih uporabljamo pri izračunu normativov za sečnjo iglavcev in listavcev, lahko kompleksno predstavimo razlike med GGO. Nizi namreč vsebujejo vrsto dejavnikov, kot so oblika drevesnega habitusa (dolžina krošnje, višina drevja, tarifa), debelina in gostota vej, naklon terena, relief, kamnitost in skalovitost terena ter rastlinske združbe.
0%
Bled Kranj Postojna Kočevje Novo mesto
Delež oddelkov po nizu pri sečnji iglavcev
Niz 1 Niz 2 Niz 3 Niz 4 Niz 5 Niz 6 Niz 7 Niz 8
Slika 31: Nizi za izračun normativov pri sečnji iglavcev v oddelkih-deloviščih po GG območjih
Uporaba nizov pri sečnji iglavcev je med GGO zelo različna. Od osmih nizov je bil samo niz 7 uporabljen na vseh GGO, kar pripisujemo sečnji smrekovih nasadov v fazi letvenjakov in drogovnjakov. Glede na uporabljen niz pri sečnji iglavcev lahko v grobem združimo GGO v štiri skupine. Tako prvo skupino (GGO Bled in Kranj) od ostalih loči uporaba niza 5 in 6, drugo (GGO Postojna, Kočevje in Novo mesto) uporaba niza 2 in 3, tretjo (GGO Slovenj Gradec in Maribor) uporaba niza 1 ter četrto (GGO Murska Sobota in Kras) uporaba niza 7. Možen vpliv na pojavljanje nezgod po nizih pri sečnji iglavcev je tako porazdeljen po skupinah GGO. Izjema je niz 8, ki je bil uporabljen predvsem na GGO Slovenj Gradec.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Bled Kranj Postojna Kočevje Novo mesto
Slovenj Gradec
Maribor Murska Sobota
Kras GG območja
Delež oddelkov po nizu pri sečnji listavcev
Niz 1 Niz 2 Niz 3 Niz 4 Niz 5 Niz 6 Niz 7
Slika 32: Nizi za izračun normativov pri sečnji listavcev v oddelkih-deloviščih po GG območjih
GGO lahko glede na uporabo nizov pri sečnji listavcev združimo v tri skupine. Prvo skupino (GGO Bled in Kranj) od ostalih loči uporaba niza 4 in 5, drugo (GGO Postojna, Kočevje in Novo mesto) uporaba niza 2 in 3 ter tretjo (GGO Slovenj Gradec, Maribor in Murska Sobota) uporaba niza 6. Možen vpliv na pojavljanje nezgod po nizih pri sečnji listavcev je tako porazdeljen po skupinah GGO.
V zgornjih grafikonih so bile prikazane porazdelitve dejavnikov po GGO na ravni oddelkov. Pri predpostavki, da je izbira delovišč slučajnostna, bi morale porazdelitve ostati enake tudi na ravni oddelkov-delovišč. Zato smo s primerjavo porazdelitev dejavnikov na ravni oddelkov in ravni oddelkov-delovišč ugotavljali, ali med ravnmi po porazdelitvah obstajajo razlike, ki bi lahko pripeljale do napačne interpretacije rezultatov tveganja za nezgodo. Ugotovili smo, da se porazdelitve bistveno razlikujejo pri nadmorski višini, površini, lesni zalogi in vrsti gospodarjenja. Tako se na splošno delovišča v primerjavi z oddelki pojavljajo na večji nadmorski višini, imajo večjo površino in lesno zalogo ter predvsem na površinah s skupinsko postopnim gospodarjenjem.
8 REZULTATI
8.1 TVEGANJE ZA NEZGODO PO POSAMEZNIH DEJAVNIKIH
Ugotavljanje vpliva posameznih dejavnikov na tveganje za nezgodo je po vseh dejavnikih potekalo po enakem postopku (slika 33).
Razred 1 Razred 2 Razred 3 Razred 4 Dejavnik
oddelkov Frekvenčna porazdelitev odsekov
Razred 1 Razred 2 Razred 3 Razred 4 Dejavnik
oddelkov Frekvenčna porazdelitev odsekov
Razred 1 Razred 2 Razred 3 Razred 4 Dejavnik
oddelkov Frekvenčna porazdelitev odsekov
Slika 33: Postopek ugotavljanja vpliva posameznih dejavnikov na tveganje za pojav nezgode
Vsak dejavnik smo v začetku analize predstavili s frekvenčno porazdelitvijo objektov z nezgodo in brez nezgode po posameznih grupah oz. razredih in treh ravneh (oddelkih, oddelkih- deloviščih in odsekih). Na vsaki ravni smo med frekvenčno porazdelitvijo objektov z nezgodo in brez nje izračunali tveganje (p) po χ2 - testu. S frekvenčnimi porazdelitvami smo tako pokazali številčno zastopanost objektov, s χ2 - testom pa ugotavljali razlike med porazdelitvama objektov z nezgodo in brez nezgode.
V nadaljevanju smo z grafikonom prikazali razlike med porazdelitvami obetov za nezgodo (število objektov z nezgodo deljeno s številom objektov brez nezgode) po vseh treh ravneh ter po grupah oz. razredih znotraj dejavnika. Za prikaz obetov za nezgodo zveznih dejavnikov smo uporabili poligon, za opisne dejavnike pa histogram. Prekinjene črte in šrafirane stolpce smo uporabili na ravneh, pri katerih s χ2 – testom nismo dokazali razlik med porazdelitvami oz. je bilo tveganje (p) večje kot 5%.
Če smo s χ2 – testom potrdili razlike med frekvenčnimi porazdelitvami (p(χ2)<0,05), smo prikazali tudi rezultate logistične regresije. Pri logističnih regresijah smo praviloma kot referenčno skupino uporabili grupo oz. razred z najmanjšimi obeti za nezgodo. V večini primerov je to pomenilo, da smo za referenčno skupino izbrali prvo grupo oz. razred.
Vrednost (exp β) in značilnost (p) razmerja obetov sta namreč odvisni od izbire referenčne skupine. Tako smo na podlagi logističnega modela komentirali razmerja obetov za pojav nezgode glede na značilnost ter naraščanje oz. padanje razmerja obetov, pravilnost razvrstitve objektov s pomočjo logističnega modela ter posledico logističnega modela pri določeni mejni verjetnosti (cut value). Mejno verjetnost smo izračunali za vsak dejavnik in vsako raven posebej kot razmerje med številom objektov z nezgodo in številom vseh objektov. Vrednosti mejnih verjetnosti so bile tako od 1,6% na ravni odsekov pri dejavnikih terenskih razmer do 13% na ravni oddelkov-delovišč pri dejavnikih delovnih razmer.
V analizo tveganja po dejavnikih nismo vključili vrste in globine tal, saj smo v opisih objektov ugotovili njihovo neprimernost za nadaljnje analize. Vzrok za izključitev je bila v prekrivanju oz. podvojevanju dejavnikov, saj vpliv teh dejavnikov lahko pojasnimo z drugimi dejavniki. V primeru dejavnika lege v pokrajini pa smo iz analize izključili GGO Slovenj Gradec, saj smo ugotovili, da podatki niso zanesljivi. Pri vplivu matične kamnine na pojavljanje nezgod smo izoblikovali samo dve grupi – karbonatne in ostale matične kamnine.
8.1.1 Terenske razmere
V analizo tveganja za nezgodo po dejavnikih terenskih razmer smo vključili ekspozicijo, naklon, položaj v pokrajini, nadmorsko višino, relief, matično kamnino, kamnitost in skalovitost.
8.1.1.1 Ekspozicija
Rezultati (preglednica 12) kažejo na to, da med frekvenčnimi porazdelitvami objektov z nezgodo in brez nezgod po ekspoziciji in ravneh ni statistično potrjenih razlik. Prav tako so razlike neznačilne med skupinama toplih in hladnih leg, ki smo jih oblikovali ob predpostavki, da ima osončenje in temperatura neposredno povezavo z ekspozicijo. V skupino toplih leg smo združili vzhodno, jugovzhodno, južno ter jugovzhodno lego, v skupino hladnih leg pa ostale lege.
Preglednica 12: Ekspozicija objektov z nezgodo in brez nezgode