Skupni vpliv terenskih, sestojnih in delovnih razmer na pojavljanje nezgod

V nadaljevanju smo poskušali zgraditi multivariatni model s pomočjo dejavnikov, ki so značilno vplivali na tveganje za nezgodo znotraj posameznih skupin dejavnikov. Tako smo iz skupine terenskih dejavnikov uporabili naklon in nadmorsko višino, iz skupine sestojnih dejavnikov površino in lesno zalogo, izmed dejavnikov delovnih razmer pa količino posekanega lesa, intenziteto sečnje in kategorijo zbiranja lesa. Za referenčni razred pri nadmorski višini smo uporabili razred 800 in nad 800 metrov.

V multivariatni model vpliva terenskih, sestojih in delovnih razmer na pojavljanje nezgod smo uspeli vključiti 1764 objektov, od tega 1547 objektov brez nezgod ter 217 objektov z nezgodami. Število objektov z nezgodami je bilo tako malo pod spodnjo strožjo zahtevano mejo za veljavnost rezultatov logistične regresije (od 150 do 225 objektov z nezgodami).

Preglednica 67: Dejavniki vključeni v skupni multivariatni logistični model

Cox & Snell R² = 0,081; Nagelkerke R² = 0,154 Dejavnik Kategorija Koeficient

(β) Standardna

ugodno) Neugodno 0,851 0,301 8,000 1 0,005 2,342

Intenziteta

V skupnem multivariatnem modelu (preglednica 67) ima značilen vpliv na pojavljanje nezgod vseh 7 dejavnikov. Kar tudi pomeni, da ima vsak od dejavnikov svoj doprinos k pojasnjevanju tveganja ter da se dejavniki iz različnih skupin medsebojno dopolnjujejo in ne izključujejo. Pri nespremenjenih ostalih dejavnikih so obeti za nezgodo pri naklonu 10 in nad 10° za 1,9-krat večji, pri lesni zalogi 260 in nad 260 m³/ha za 2,3-krat večji, pri intenziteti sečnje 11 in nad 11% za 2,2-krat večji, pri kategoriji zbiranja srednje ugodno za 1,7-krat večji ter pri kategoriji zbiranja neugodno za 2,3-krat večji kot obeti v pripadajočih referenčnih skupinah. Obeti za nezgodo na objektih z nadmorsko višino pod 350 metrov so pri mejni značilnosti 1,6-krat večji, od 350 do 560 metrov 2,3-krat večji ter od 560 do 800 metrov 1,7-krat večji kot obeti na objektih z nadmorsko višino 800 in več metrov. Obeti se za vsak dodaten hektar površine objekta povečajo za 1,02-krat ter za vsak dodatno posekan kubik lesa za 1,0002-krat. Vsa razmerja obetov med naštetimi kategorijami dejavnikov so značilna pri 5 odstotnem tveganju, le razmerje obetov pri nadmorski višini do 350 metrov je mejno značilno (8,3 odstotno tveganje).

Model multivariatne logistične regresije

(

)

logitPY x x x x x

=+0,449×x₆ +0,0,801×x₇ +0,526×x₈ +0,019166×x₉ +0,826×x₁₀ (8)

x₁ – količina poseka (m³)

x2 – kategorija zbiranja (srednje ugodno = 1, drugo = 0) x3 – kategorija zbiranja (neugodno = 1, drugo = 0) x4 – intenziteta sečnje (11 in nad 11% = 1, drugo = 0) x5 – naklon terena (10 in nad 10° = 1; pod 10° = 0)

x₆ – povprečna nadmorska višina (do 350 m = 1, drugo = 0) x7 – povprečna nadmorska višina (350 do 560 m = 1, drugo = 0) x8 – povprečna nadmorska višina (560 do 800 m = 1, drugo = 0) x₉ – površina (ha)

x10 – lesna zaloga (260 in nad 260 m³/ha = 1, drugo = 0)

Pri izračunavanju modelnih verjetnosti s pomočjo modela (enačba 8) in enačbe 1 moramo upoštevati, da nam model omogoča izračun verjetnosti tudi za objekte, ki glede na omejitvene dejavnike sploh ne morejo obstajati. Tako npr. zagotovo ne obstajajo objekti, ki imajo lesno zalogo manjšo kot 260 m³/ha, površino do 2,5 ha in količino poseka 770 in več m³. Intenziteta sečnje je namreč v tem primeru 118 % oz. 308 m³/ha. To smo dokazali tudi z analizo števila objektov po površini in količini poseka (preglednica 68). Tako količina poseka na 98 % objektov s površino do 2,5 ha ni bila večja kot 330 m³. Ostala 2% sta najverjetneje posledica napake.

Z upoštevanjem zgornjih ugotovitev ter s primerjavo modelnih verjetnosti (priloga c) z mejno verjetnostjo (12,30%) lahko opredelimo nadpovprečno nevarne objekte (preglednica 69). Nevarni objekti so z barvo ločeni po površini objekta, pri čemer velja, da je objekt v primeru, če je nevaren pri manjši površini, nevaren tudi pri večji površini. Od 768 možnih kombinacij med kategorijami dejavnikov delež tistih, ki označuje nevarne objekte, smiselno narašča s povečevanjem površine objekta. Tako je pri površini od 2,5 ha nevarnih 2,7% kombinacij, pri površini nad 35 ha pa 16,6%.

Preglednica 68: Število in delež objektov v multivariatni analizi po površini in količini poseka Površina (ha)

Število Delež Količina

poseka (m³)

do 2,5 2,5 do 17 17 do 35 35 in več do 2,5 2,5 do 17 17 do 35 35 in več

do 330 55 201 114 58 98% 59% 19% 8%

330 do 770 0 107 161 143 0% 31% 27% 19%

770 do 1500 1 27 201 181 2% 8% 33% 24%

1500 in več 0 5 130 380 0% 1% 21% 50%

V splošnem ima večina nevarnejših objektov naslednje lastnosti:

• 75% nevarnih objektov s površino do 2,5 ha ima neugodno kategorijo zbiranja, nad 260 m³/ha lesne zaloge, nad 11-odstotno intenziteto sečnje, nad 10° naklona, do 800 metrov nadmorske višine in količino poseka do 770 m³.

• 70% nevarnih objektov s površino do 17 ha ima ne glede na količino poseka srednje ugodno do neugodno kategorijo zbiranja, nad 260 m³/ha lesne zaloge, nad 11-odstotno intenziteto sečnje, nad 10° naklona in do 800 metrov nadmorske višine. 12% objektov ima ne glede na količino poseka neugodno kategorijo zbiranja, nad 260 m³/ha lesne zaloge, nad 11-odstotno intenziteto sečnje, pod 10°

naklona in 350 do 560 metrov nadmorske višine.

• 44% nevarnih objektov s površino do 35 ha ima ne glede na količino poseka in nadmorsko višino srednje ugodno do neugodno kategorijo zbiranja, nad 260 m³/ha lesne zaloge, nad 11-odstotno intenziteto sečnje in nad 10° naklona. 23% objektov ima ne glede na količino poseka srednje do neugodno kategorijo zbiranja, nad 260 m³/ha lesne zaloge, nad 11-odstotno intenziteto sečnje, pod 10° naklona in do 800 metrov nadmorske višine.

• 44% nevarnih objektov s površino nad 35 ha ima ne glede na količino poseka, nadmorsko višino in kategorijo zbiranja nad 260 m³/ha lesne zaloge, nad 11-odstotno intenziteto sečnje in nad 10° naklona. 22% objektov ima ne glede na količino poseka in nadmorsko višino srednje do neugodno kategorijo zbiranja, nad 260 m³/ha lesne zaloge, nad 11-odstotno intenziteto sečnje in do 10° naklona. 16%

objektov ima ne glede na količino poseka srednje do neugodno kategorijo zbiranja, nad 260 m³/ha lesne zaloge, do 11-odstotno intenziteto sečnje, nad 10° naklona in do 800 metrov nadmorske višine. Prav tako ima 16% objektov ne glede na količino poseka srednje do neugodno kategorijo zbiranja, do 260 m³/ha lesne zaloge, nad 11-odstotno intenziteto sečnje, nad 10° naklona in do 800 metrov nadmorske višine.

Med manj nevarne objekte lahko ne glede na količino poseka, površino, nadmorsko višino, naklon in kategorijo zbiranja uvrstimo objekte z lesno zalogo nižjo kot 260 m³/ha in intenziteto sečnje manj kot 11%.

Naklon (�) do 10 10 in nad 10 Intenziteta se�nje (%) Intenziteta se�nje (%) do 11 11 in nad 11 do 11 11 in nad 11 Lesna zaloga (m3 /ha) Lesna zaloga (m3 /ha) Lesna zaloga (m3 /ha) Lesna zaloga (m3 /ha) do 260 260 in nad 260do 260 260 in nad 260 do 260 260 in nad 260do 260 260 in nad 260

Nadpovpre�no nevarni objekti Kategorija zbiranja Kategorija zbiranja Kategorija zbiranja Kategorija zbiranja Kategorija zbiranja Kategorija zbiranja Kategorija zbiranja Kategorija zbiranja Koli�ina poseka (m3 )Nadmorska višina (m) Ugo

Preglednica 69: Nadpovprečno nevarni objekti po skupnem multivariatnem modelu