PREGLED SPLOŠNE METODOLOGIJE RAZISKAVE

Splošno metodologijo raziskave (slika 1) v grobem razdelimo na dva dela. Prvi del obsega zbiranje podatkov, pripravo podatkov in podatkovnih zbirk za analize, izbiro vplivnih dejavnikov ter analizo primernosti izbranih vplivnih dejavnikov. Drugi del, ki vsebinsko sodi med rezultate, pa vključuje analize tveganja za nezgodo po posameznih dejavnikih ter skupen vpliv dejavnikov na tveganje za nezgodo.

Podatke za raziskavo smo pridobili iz dveh virov, in sicer iz Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju tudi ZGS) in iz gozdarskih izvajalskih podjetij (v nadaljevanju tudi koncesionarji), ki imajo koncesijo za izkoriščanje gozdov v Republiki Sloveniji. ZGS nam je tako posredoval podatke o terenskih, sestojnih in delovnih razmerah na gozdnih objektih, koncesionarji pa podatke o nezgodah. Od vseh nezgod smo v raziskavi upoštevali samo nezgode pri sečnji, spravilu in gojitvenih delih. Raziskava je bila časovno omejena na obdobje 1999-2003.

Pri pripravi podatkov smo hoteli doseči primerljivost med objekti z nezgodo, ki so bili določeni z načinom zbiranja podatkov o nezgodah, in objekti, kjer do nezgode ni prišlo.

Podatki imajo namreč lahko različno natančnost (oddelek - odsek), različno lastništvo (gozdovi Slovenije – državni gozdovi Slovenije) ter različne izvajalce gozdne proizvodnje v koncesijskih gozdovih (gozdarska izvajalska podjetja s podizvajalci – gozdarska izvajalska podjetja samo z lastnimi delavci). S pripravo podatkov smo dosegli, da so vsi izbrani objekti v raziskavi ustrezali naslednjim splošnim pogojem:

• Objekti so z gozdom porasle površine.

• Objekti so v državni lasti.

• Objekti ležijo v gozdno-gospodarskih enotah, vključenih v raziskavo.

• Na objektih, kjer je potekala gozdna proizvodnja, je bila le-ta opravljena z lastnimi delavci koncesionarja.

• Na objektih z nezgodo se je nezgoda zgodila med sečnjo, spravilom ali gojitvenimi deli v obdobju 1999-2003.

Multivariatne analize tveganja na ravni

Izbira in priprava podatkov ter oblikovanje osnovnih podatkovnih zbirk na treh ravneh

Preverjanje porazdelitev dejavnikov po gozdno-gospodarskih območjih

Uporaba modelov za napoved verjetnosti za nezgodo dejavnikov na tveganje za nezgodo

Skupen vpliv dejavnikov na tveganje za nezgodo Multivariatne analize tveganja na ravni

oddelka-delovišča

Izbira in priprava podatkov ter oblikovanje osnovnih podatkovnih zbirk na treh ravneh

Preverjanje porazdelitev dejavnikov po gozdno-gospodarskih območjih

Uporaba modelov za napoved verjetnosti za nezgodo

Multivariatne analize tveganja na ravni oddelka-delovišča

Izbira in priprava podatkov ter oblikovanje osnovnih podatkovnih zbirk na treh ravneh

Preverjanje porazdelitev dejavnikov po gozdno-gospodarskih območjih

Izbira in priprava podatkov ter oblikovanje osnovnih podatkovnih zbirk na treh ravneh

Preverjanje porazdelitev dejavnikov po gozdno-gospodarskih območjih

Zavod za gozdove Slovenije

Gozdarska izvajalska podjetja

Izbira in priprava podatkov ter oblikovanje osnovnih podatkovnih zbirk na treh ravneh

Preverjanje porazdelitev dejavnikov po gozdno-gospodarskih območjih

Uporaba modelov za napoved verjetnosti za nezgodo dejavnikov na tveganje za nezgodo dejavnikov na tveganje za nezgodo dejavnikov na tveganje za nezgodo

Skupen vpliv dejavnikov na tveganje za nezgodo

Slika 1: Splošna metodologija raziskave

Ker je eden od ciljev raziskave tudi ta, da preučimo, ali natančnost zbiranja podatkov vpliva na rezultate, smo se odločili, da bomo raziskavo opravili na treh ravneh. Prvo raven (Oddelki-delovišča), ki je za raziskavo najpomembnejša, je predstavljal seznam objektov na ravni oddelka, v katerih je potekala gozdna proizvodnja v letih 1999-2003 (glej tudi razširjeno definicijo v poglavju 7.3). Drugo raven (Oddelki) je obsegal seznam vseh objektov na ravni oddelka ne glede na to ali je v njih potekala gozdna proizvodnja. S primerjavo prve in druge ravni smo poskušali ugotoviti, ali obstajajo razlike med tem, ali v analize vključujemo vse objekte ali samo tiste, kjer je potekala gozdna proizvodnja. Tretja raven (Odseki) je ustrezala istim pogojem kot druga, le da je bil seznam objektov na ravni odsekov. S primerjavo druge in tretje ravni smo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali natančnost podatkov vpliva na rezultate.

Glede na namen raziskave so zagotovo najpomembnejše ugotovitve na ravni oddelka-delovišča, saj imajo neposredno povezavo z dejansko izvedbo gozdne proizvodnje. Ostale dve ravni nam predstavljata samo oporo za lažje potrjevanje rezultatov. Ugotovitve na ravni oddelka in odseka bi namreč lahko bile posledica obsega raziskave, saj nekateri

objekti nikoli ne bodo postali delovišča (npr. varovalni gozdovi). Ob predpostavki, da je izbira oddelkov-delovišč neodvisna od preučevanih dejavnikov ter uravnotežena z deleži objektov na posamezi ravni, bi morale biti razlike, če obstajajo, značilne na vseh ravneh.

Pri izbiri dejavnikov, za katere smo ugotavljali, ali vplivajo na povečano tveganje za nezgodo, smo se naslonili predvsem na logično razmišljanje in instinkt, saj glede na analizirane raziskave ne obstaja nobena študija, ki bi nam služila kot vodilo. Raziskave, ki so preučevale žarišča nezgod, nam namreč niso bile v pomoč, ker žarišča prikazujejo razmere v katerih se je zgodilo največ nezgod, in ne razmere, kjer je verjetnost za pojav nezgode največja. Razmišljanje pri izbiri je bilo usmerjeno v dejavnike, ki naj bi vplivali na težavnost dela in s tem na delovne razmere.

Pred dokončno izbiro dejavnikov, ki naj bi vplivali na pojavljanje nezgod, smo preverili, kako se dejavniki porazdeljujejo po gozdno-gospodarskih območjih oz. koncesionarjih, vključenih v raziskave. V naši raziskavi namreč velja, da nevarnost predstavlja objekt oz.

delovišče z vsemi svojimi lastnostmi. Vendar je objekt postal nevaren šele v primeru, da se je na tem objektu zgodila nezgoda. Torej posredno nevaren objekt preko nezgode poseduje tudi informacijo o delavcu, ki se mu je nezgoda zgodila, in o organizaciji podjetja. Glede na predpostavki, da se struktura glede na lastnosti delavcev v tem obdobju ni bistveno spreminjala in da je obstajala velika heterogenost glede na lastnosti poškodovanih in nepoškodovanih delavcev vseh koncesionarjev, lahko trdimo, da so se vplivi lastnosti delavcev na pojavljanje nezgod izravnali. Podobno naj bi se izravnali tudi organizacijski vplivi na nezgodo, vendar le v primeru, da je vsak koncesionar izvajal delo pri vseh kategorijah (razredih) preučevanega dejavnika. V nasprotnem primeru namreč obstaja nevarnost, da nam razlike med vplivi posameznih kategorij ne pojasnjujejo vpliva preučevanega dejavnika, ampak vpliv različnih organizacijskih pristopov podjetij.

V analizo vpliva posameznih dejavnikov na tveganje za nezgodo smo zato vključili samo tiste, ki so ustrezali pogojem glede porazdelitve po GG območjih. Univariatne analize tveganja smo razdelili na tri dele. V prvem smo po vseh treh ravneh s pomočjo frekvenčnih porazdelitev in z logističnimi modeli ugotavljali, kakšen je vpliv posameznih dejavnikov na pojav nezgode. Značilnost razlik med frekvenčnimi porazdelitvami objektov z nezgodo in brez nje nam pove, ali je vsaj eden od razredov oz. grupe znotraj dejavnikov značilno različen od ostalih. S pomočjo logističnih modelov pa smo določili, kakšen je potek tveganja za nezgodo po posameznih dejavnikih, vrednosti, pri katerih lahko objekt razglasimo kot nevarnega glede na povprečje, ter kako se tveganje spreminja glede na ravni objektov.

V drugem delu smo s primerjavo podatkov z mesta nezgode in povprečnimi vrednostmi oddelka-delovišča ugotavljali vpliv natančnosti podatkov na tveganje za nezgodo.

Povprečne vrednosti dejavnikov imajo namreč poleg prednosti, med katerimi je zagotovo najpomembnejša ta, da brez posplošitve raziskave sploh ne bi bilo mogoče uresničiti, tudi slabosti. Povprečne vrednosti so neposredno odvisne od heterogenosti razmer na objektu, kar pomeni, da z različno natančnostjo opisujejo mesto nezgode v najožjem pomenu. S tem delom smo torej poskušali pojasniti, ali ugotovitve, ki veljajo na višjih ravneh (v našem primeru na ravni oddelka-delovišča), lahko prenašamo tudi na nižje ravni.

V tretjem delu univariatnih analiz tveganj smo pojasnjevali odnos med obeti za nezgodo in proizvodno pogostnostjo nezgod, ki jo širše uporabljajo tudi drugi raziskovalci. Oba kazalca tveganja za nezgodo imata zaradi različnih definicij lahko popolnoma nasprotne zaključke.

V zadnjem delu obdelav smo z multivariatnimi analizami ugotavljali, kateri od dejavnikov vplivajo na tveganje za nezgodo, če obravnavamo tveganje kot posledico kompleksnega delovanja vseh dejavnikov. Zaradi medsebojne odvisnosti dejavnikov dokazan vpliv pri ugotavljanju tveganja po posameznih dejavnikih namreč ni zadostno zagotovilo za njegovo pomembnost.

Vse daljše analize po dejavnikih, kot so porazdelitev nezgod po GG območjih, ugotavljanje vpliva posameznih dejavnikov, in tudi skupen vpliv dejavnikov na pojavljanje nezgod, smo združili v tri večje skupine, ki smo jih oblikovali glede na opisne lastnosti dejavnikov.

Tako imamo skupino terenskih dejavnikov, skupino sestojnih dejavnikov in skupino dejavnikov delovnih razmer. Drugi razlog za takšno delitev je v dostopnosti podatkov in uporabnosti rezultatov. Vsi podatki so sicer dostopni v zbirkah podatkov ZGS, vendar pa morajo koncesionarji nekatere podatke, ki se nanašajo na izvedbo del, pridobiti tudi sami.

Glede na dostopnost podatkov so na grobo določeni tudi potencialni uporabniki rezultatov raziskave. Revirni gozdarji bodo npr. lahko uporabljali predvsem prvi dve skupini dejavnikov, medtem ko bodo koncesionarji uporabljali predvsem zadnjo, ki je vezana na izvedbo del.