Vrednost dejavnika na mestu nezgode Vrednost na mestu nezgode / Povprečna vrednost
Manjša Enaka Večja
Nagib terena / Naklon terena 50% 39% 11%
Mešanost drevesnih vrst / Delež listavcev v lesni zalogi 36% 30% 34%
Volumen obdelovanega drevesa / Povprečno bruto
posekano drevo 38% 22% 39%
Primerjava med povprečnimi vrednostmi in vrednostmi na mestu nezgode nam kaže, da v splošnem povprečna vrednost naklona v 50% precenjuje ter v 11% podcenjuje naklon, ocenjen na mestu nezgode. Analiza po posameznih kategorijah je pokazala, da se delež precenjenih močno poveča (na 70%) pri povprečnih vrednostih naklona nad 15%. Pri ostalih dveh primerjavah je delež precenjenih in podcenjenih vrednosti približno enak, vendar pri primerjavi med volumni posekanih dreves doseže vsak skoraj 40%. Zaključimo torej lahko, da povprečne vrednosti dejavnikov na ravni oddelka-delovišča z različno natančnostjo opisujejo razmere na mestu nezgode. Tako povprečne vrednosti naklona v polovici primerov precenjujejo naklon na mestu nezgode, volumen obdelovanega drevesa pa je skoraj v 80% različen od povprečnega bruto posekanega drevesa.
Precenjene oz. podcenjene vrednosti dejavnikov na mestu nezgode v primerjavi s povprečnimi vrednostmi imajo lahko vpliv tudi na obete za pojavljanje nezgod po posameznih kategorijah dejavnikov. Zato smo v zadnjem delu primerjali obete za nezgodo
na ravni oddelka-delovišča in ravni mesta nezgode po vseh treh dejavnikih. Za vrednosti dejavnika na objektih brez nezgode smo v obeh primerih uporabili povprečne vrednosti.
Na objektih z nezgodo pa smo uporabili enkrat povprečne vrednosti ter enkrat vrednosti iz opisa mesta nezgode.
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
0 do 5 5 do 15 15 do 30 30 do 50 50 in nad 50 Naklon terena (%)
Obeti za nezgodo
Obeti za nezgodo na ravni oddelka-delovišča Obeti za nezgodo na ravni mesta nezgode
Slika 62: Obeti za nezgodo po naklonu na ravni mesta nezgode
Obeti za nezgodo se med povprečnim naklonom na ravni oddelka-delovišča in naklonom iz mesta nezgode razlikujejo. Tako so obeti za nezgodo pri upoštevanju samo povprečnih vrednosti največji pri naklonih nad 15%, v primeru upoštevanja vrednosti iz mesta pa pri naklonih pod 15%.
0%
5%
10%
15%
20%
25%
do 20 21 do 40 41 do 60 61 do 80 81 do 100 Delež listavcev v lesni zalogi (%)
Obeti za nezgodo
Obeti za nezgodo na ravni oddelka-delovišča Obeti za nezgodo na ravni mesta nezgode
Slika 63: Obeti za nezgodo po deležu listavcev v lesni zalogi na ravni mesta nezgode
Pri primerjavi obetov za nezgodo med mešanostjo drevesnih vrst in deležem listavcev v lesni zalogi smo ugotovili, da razlike med obeti niso velike. Pri upoštevanju mesta nezgode so obeti za nezgodo nekoliko večji pri 41 do 60% listavcev v lesni zalogi ter nižji pri največjih in najmanjših deležih listavcev.
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
do 0,3 0,3 do 0,5 0,5 do 1,0 1,0 do 1,5 1,5 do 2,0 2,0 do 3,0 3,0 in več Povprečni volumen posekanega drevesa (m3/drevo)
Obeti za nezgodo
Obeti za nezgodo na ravni oddelka-delovišča Obeti za nezgodo na ravni mesta nezgode
Slika 64: Obeti za nezgodo po povprečnem volumnu posekanega drevesa na ravni mesta nezgode
Obeti za nezgodo se med povprečnim volumnom posekanega drevesa in volumnom obdelovanega drevesa iz mesta nezgode razlikujejo. Medtem ko obeti za nezgodo na ravni oddelka-delovišča naraščajo z večanjem volumna povprečno posekanega drevesa, so na ravni mesta nezgode obeti največji pri najmanjših in največjih drevesih. Ti rezultati se ujemajo s predpostavko, da manjša drevesa predstavljajo večje tveganje za nezgodo zaradi podcenjevanja nevarnosti, pri večjih drevesih pa je tveganje že tako veliko, da ga ni mogoče nadomestiti s pazljivostjo pri delu.
Kljub temu, da so obeti za nezgodo med ravnmi pri naklonu in volumnu posekanega drevesa bistveno različni, pa lahko dobljene rezultate uporabimo le kot znak oz. opozorilo, da je verjetnost za nezgodo na nižjih ravneh lahko drugačna kot na višjih ravneh. Za korektno ugotavljanje tveganja za pojav nezgode na ravni mesta nezgode bi namreč morale biti vrednosti dejavnikov na objektih, kjer do nezgode ni prišlo, enako podrobne kot vrednosti dejavnika na mestu nezgode.
8.4 SKUPNI VPLIV DEJAVNIKOV NA TVEGANJE ZA NEZGODO
8.4.1 Izgradnja multivariatnih modelov
Z vidika gozda in delovnega okolja je ugotavljanje vpliva posameznih dejavnikov na tveganje za nezgodo preveč izolirano. Vsi terenski, sestojni in delovni dejavniki so namreč kompleksno povezani in delujejo posredno drug na drugega. Kar tudi pomeni, da nezgoda ni posledica vpliva samo enega dejavnika, marveč spleta dejavnikov. Zato smo z analizo skupnega vpliva dejavnikov na tveganje za nezgodo ugotavljali, kateri od dejavnikov so pomembni pri kompleksnem vplivu na tveganje za nezgodo.
Postopek pri izbiri dejavnikov ter izgradnje multivatiatnih modelov tveganja prikazujemo na sliki 65.
Multivariatni logistični model Multivariatni logistični model
(Y ) x pxp
Multivariatni logistični model Multivariatni logistični model
(Y ) x pxp
Multivariatni logistični model Multivariatni logistični model Multivariatni logistični model
Multivariatni logistični model Multivariatni logistični model
(Y ) x pxp
Slika 65: Postopek ugotavljanja skupnega vpliva dejavnikov na tveganje za pojav nezgode
V multivariatno analizo nismo vključili vseh dejavnikov, ki smo jih preučevali z univariatnimi analizami. Tako smo zaradi neznačilnosti razlik med kategorijami izločili ekspozicijo delovišča in povprečno razdaljo vlačenja na delovišču, zaradi premajhnega števila nezgod v kategoriji ostale vrste gospodarjenja ter zaradi nezanesljivosti podatkov vrsto matične kamnine (stratifikacija po GGO) in položaj v pokrajini (napačni podatki na GGO Slovenj Gradec). Nekatere od dejavnikov smo na podlagi poteka obetov za nezgodo
v univariatnih analizah ter zaradi zahteve logistične regresije, da je skupno število objektov z nezgodo vsaj 10 do 15-krat večje od skupnega števila kategorij spremenljivke in zveznih spremenljivk, preoblikovali (preglednica 58). Tako smo nekatere dejavnike preoblikovali v zvezne spremenljivke (površino, količino poseka in število posekanih dreves), nekaterim pa samo zmanjšali število kategorij. Število kategorij pri nizih za sečnjo iglavcev in listavcev smo zmanjšali z združevanjem nizov glede na proizvodnost oz. normo. Z namenom, da povečamo obseg objektov v raziskavi, smo pri skalovitosti in naklonu terena manjkajoče vrednosti nadomestili z vrednostjo 0,01% oz. 0,01°. Izkazalo se je namreč, da smo v fazi priprave podatkov iz naklona in skalovitosti »neupravičeno« izločili vrednosti enake 0, ki se kar v 71% pojavljajo na objektih GGO Maribor in Murska Sobota. Po naši oceni ta delež predstavlja dejansko stanje naklona in skalovitosti na objektih teh območij.
Nasprotno pa je bil pri kamnitosti delež objektov z manjkajočimi vrednostmi velik tudi na drugih GGO (Kočevje, Novo mesto). Zaradi manjšega obsega (39% objektov brez vrednosti), nezanesljive zamenjave manjkajočih vrednosti ter močne korelacije s skalovitostjo smo zato kamnitost izločili iz nadaljnjih analiz.
Preglednica 58: Preoblikovanje kategorij ter potrebno število objektov z nezgodo po dejavnikih