Pri obravnavanju doživljanja staranja in starosti ne smemo pozabiti na ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, na hendikepirane. Ti danes na splošno živijo dlje in bolj zdravo kot nekoč. To lahko pripisujemo napredku v medicini, izboljšanim življenjskim razmeram, praksam oskrbe in financiranju podpore za invalidnost. Vendar pa trenutni podporni sistemi niso opremljeni za obravnavanje naraščajočega števila invalidov, ki se starajo. Eden od razlogov za ta primanjkljaj je, da obstajajo omejene raziskave o staranju hendikepiranih (Access Independent Living Services, 2015, str. 13). Leta 2017 je Simcick (v Westwood in Carey, 2018, str. 228) poročal, da ni študij o izkušnjah gluho-slepih ljudi s staranjem in starostjo. Vendar je splošno znano, da staranje ljudi z raznimi motnjami in invalidnostjo vključuje običajne učinke staranja ter učinke, povezane z invalidnostjo. Mnogi tako govorijo o pospešenem staranju (prav tam). »Nekateri invalidi imajo krajšo življenjsko dobo; zato lahko učinke staranja začnejo doživljati že pri 30. letu starosti, vendar ne prejmejo nobene podpore, zajamčene starejšim, ker ne dosežejo starostne zahteve.« (Access Independent Living Services, 2015, str. 14)
Leta 2014 so kanadski raziskovalci v okviru projekta Staranje z invalidnostjo obširno raziskovali izkušnje in zgodbe udeležencev glede invalidnosti in staranja v Ontariu. Podatki, ki so jih zbrali, in zgodbe, ki so jih slišali, imajo eno skupno temo: izbira. »Invalidi, ki se starajo, želijo izbrati, kako bodo živeli v poznejših fazah življenja. Izbira je eno osrednjih načel gibanja za neodvisno življenje.« (Access Independent Living Services, 2015, str. 13)
Ugotovitve iz projekta so bile razdeljene na devet tem: socialni položaj; strukturna in institucionalna skrb; spol, spolnost in rasa; nevarnost zlorabe; vrzeli v
30
storitvah; prevoz, nastanitev; skupnost in kultura; pomoč pri umiranju (Access Independent Living Services, 2015, str. 6). Na kratko bom povzela vseh devet tem.
Socialni položaj
Vsi udeleženci fokusnih skupin so prihajali iz različnih družbenih in ekonomskih razredov in so imeli različne izkušnje z invalidnostjo. Razlike vplivajo na njihovo razumevanje izkušnje invalidnosti. Nekateri udeleženci so razumeli invalidnost kot povsem medicinsko izkušnjo in osebno pomanjkljivost. Nekateri posamezniki so ugotovili, da so se šele tedaj, ko so se začeli starati, prepoznali kot invalidna oseba, kljub temu da so že vrsto let živeli z invalidnostjo. »Ti udeleženci so govorili o svoji sposobnosti navigacije v vsakdanjem življenju, dokler se niso začeli starati. Na splošno so bili oddaljeni od invalidske skupnosti in se do nedavnega niso zavedali možnosti invalidske podpore.« (Access Independent Living Services, 2015, str. 22–
23).
Strukturna in institucionalna skrb
»Udeleženci, ki živijo v revščini, so še posebej izrazili veliko skrb za svojo prihodnost in glede stroškov na njihovo podporo (oprema, zdravila, oskrba itd.), ko se starajo. Za nekatere je revščina bodisi dosmrtna kazen bodisi nekaj, kar jih bo doletelo v starosti.« Udeleženci so govorili tudi o vrzelih v politiki. Na splošno jih je skrbelo, da se programi ustrezno ne prilagajajo vse večjemu številu invalidov, ki se starajo (Access Independent Living Services, 2015, str. 7).
Spol, spolnost in rasa
Številne ženske v fokusnih skupinah so razkrile pretežno negativne izkušnje z dostopom do zdravstvenih storitev, značilnih za spol. »Zdravstvene storitve in podpore niso vzpostavljene tako, da bi ustrezale potrebam invalidnih žensk. Udeleženci so poudarili, da se prebivalstvo s staranjem še bolj stara, s tem pa tudi več invalidnih žensk potrebuje dostop do zdravstvenega varstva.« (Access Independent Living Services, 2015, str. 8)
Nevarnost zlorabe
Zloraba je tema, zaradi katere so udeleženci izrazili zaskrbljenost. Bali so se bali morebitnih izkušenj z zlorabami v prihodnosti, ko bodo starejši invalidi. Zlasti jih je skrbelo, da bodo
31
deležni manj pozornosti glede na njihove potrebe po oskrbi, če se bodo poslabšale njihove kognitivne sposobnosti (Access Independent Living Services, 2015, str. 8).
Vrzeli v storitvah
Udeleženci so ugotovili številne vrzeli v storitvah v različnih sektorjih vključno s spremljevalnimi storitvami in podporami. Na splošno poudarjajo, da imajo ta področja velike vrzeli v storitvah za ljudi, ki se starajo in so invalidi (Access Independent Living Services, 2015, str. 8).
Prevoz
Prevoz je bil tudi eden glavnih pomislekov v raziskovalnih skupinah. Udeleženci so poudarili, da bi se morala prometna infrastruktura prilagoditi vse večjemu številu invalidov za »boljšo podporo invalidom pri dostopu do varnih, cenovno dostopnih in učinkovitih prevozov« (Access Independent Living Services, 2015, str. 9).
Nastanitev
Udeleženci so ugotovili, da obstaja premalo dostopnih nastanitev za starejše invalide. Pogosto so se pritoževali, da je njihov trenutni dom izbran med razpoložljivimi stanovanji s subvencijami in storitvami ter ne na podlagi osebne izbire. Pomanjkanje raznolikosti in izbire stanovanj pa nenazadnje vodi tudi k nižji kakovosti življenja, dolgim čakalnim dobam in do ljudi, ki se starajo v neprimernih okoljih (Access Independent Living Services, 2015, str. 10).
Skupnost in kultura
Udeleženci so poudarili pomen močnih povezav v skupnosti. Veliko udeležencev je staranje opisovalo kot osamljeno in strašljivo in so zato trdili, da je podpora skupnosti (vključevanje v skupnost, druženje …) pri staranju zelo pomembna. Udeleženci so tudi poudarjali, da je pri njihovem sodelovanju veliko ovir, vključno s prevoznimi in strukturnimi ali okolijskimi ovirami (Access Independent Living Services, 2015, str. 10).
Pomoč pri umiranju
V raziskavi je tema umiranja z asistenco vzbudila burne odzive udeležencev. Pomoč pri umiranju je namreč zapleteno vprašanje, ki se srečuje z veseljem in strahom. Revščina in
32
družbeni razred to vprašanje še bolj zapletajo. Raziskovalci so namreč ugotovili, da sta ravno revščina in družbeni razred označevalca, ki oblikujeta mnenja udeležencev (Access Independent Living Services, 2015, str. 10, 43).
V tem poglavju smo ugotovili, da hendikepirani ljudje še dodatno občutijo starostne neenakosti glede na ostale stare ljudi. Razlog za to je treba iskati v slabših podpornih sistemih, ki so jim namenjeni. Slabši podporni sistemi pa pripomorejo k slabši kakovosti življenja in posledično k slabšemu doživljanju staranja in starosti.
33 7 ZAKLJUČEK
Starost in staranje sta dandanes ena izmed najbolj pogostih družboslovnih tem. Vendar kljub temu še vedno ostaja tabu – v družbi starost še vedno velja za nekaj neprijetnega, nekoristnega in predvsem nezaželenega. Pretežno negativno pojmovanje starosti se izraža v starostnih stereotipih in predsodkih, kot so na primer senilnost, konservativnost, neprištevnost. Starostni stereotipi so kulturno pogojeni, torej so odvisni od družbe, v kateri živi starajoči_a se posameznik_ca. Če v kulturnem okolju prevladujejo negativne podobe starih, starosti in staranja, to vpliva tudi na posameznikovo nizko starostno samopodobo. Kot potrjuje tudi Musek (1992, str. 64), nam tudi samopodobo v večji meri zgradijo drugi.
Glavno raziskovalno vprašanje diplomske naloge je: Kako starostniki_ce doživljajo in razumejo svojo starost? S pomočjo literature sem ugotovila, da starostniki_ce svojo starost doživljajo predvsem negativno, saj imata staranje in starost v večini kultur negativno konotacijo. Njihovo subjektivno doživljanje staranja in starosti pa je odvisno od različnih dejavnikov, ki jih povzemam pri podvprašanjih.
Pri prvem podvprašanju me je zanimalo, kako starostniki_ce doživljajo spremembe, ki jih prinašata staranje in starost. Ugotovljeno je bilo, da starostnikom_cam starostne spremembe predvsem onemogočajo stvari, ki so jih radi počeli nekoč, na primer ples. Mnogi poudarjajo zdravstvene spremembe, na primer: »Razmišljam o bolezni s staranjem /…/, bolijo me noge in kosti, ko hodim in to me naredi nesrečnega.« (Stumpers, 2012, str. 126) Spremembe v videzu starostnikov_c pa so povzročili predvsem občutke sramote. Po drugi strani pa, kot je ugotovila de Beauvoir (2020, str. 338), če se proces staranja zgodi brez večjih sprememb, je starostniki_ce sploh ne bodo zaznali.
Pri drugem podvprašanju me je zanimalo, kateri vidiki staranja najbolj vplivajo na (pozitivno in negativno) doživljanje starosti. To je prav gotovo videz, saj kot trdi Južnič (1998, str. 41), je telo osnova in izhodišče človekove identitete. V njem se vidimo in v njem nas vidijo drugi.
Spremenjen videz (npr. nagubana koža, osiveli lasje) velikokrat povzroči občutke sramu ali manjvrednosti. Zato mnogi posamezniki_ce želijo prikriti ali spremeniti svoj videz. Po mojem mnenju je drugi najpomembnejši dejavnik doživljanja staranja in starosti zdravje oziroma bolezen. Veliko ljudi namreč enači bolezen s staranjem. To razmerje ohranja razumevanje staranja kot patološkega, zato mnogi zanikajo svojo starost ali pa se je sramujejo. Ne smemo
34
pa pozabiti tudi na vse ostale dejavnike, ki jih obravnavam v diplomskem delu, ki so tudi zelo pomembi pri doživljanju staranja in starosti, kot so družbena interakcija, reflektiranje preteklosti ter telesna zmogljivosti pri telesno hendikepiranih ljudeh. Ti namreč še bolj negativno doživljajo svoje staranje, ker se srečujejo z večjimi omejitvami.
Pri tretjem podvprašanju me je zanimalo, ali in kako medosebna interakcija vpliva na starostnikovo dojemanje samega sebe. Medosebna interakcija močno vpliva na starostnike_ce, na njihovo samopodobo in posledično tudi na njihovo doživljanje starosti. Sodbe drugih (glede videza, vedenja …) ponotranjimo in se pogosto začnemo vesti v skladu z njimi. Kot je ugotovila de Beauvoir (2020, str. 649): če drugi gledajo na nas kot na Druge, bo to povzročilo, da bomo tudi sebe začeli obravnavati kot Druge. Prav tako mnogi ljudje ne zaznavajo svojega staranja oziroma se ne počutijo stari, a prek drugih ljudi (družbene interakcije) lahko zelo hitro spremenijo svoje mnenje, saj se sami vidimo drugače kot nas vidijo drugi. Preko njih se posameznik_ca lahko počuti star_o.
Pri zadnjem podvprašanju me je zanimalo, ali družbena ureditev/sistem, kjer živijo posamezniki_ce živijo, vpliva na doživljanje in razumevanje staranja in starosti. Družbena ureditev prav tako močno vpliva na posameznikovo_čino doživljanje staranja in starosti, saj kot je poudarila že de Beauvoir (2018, str. 66), se človek stara zmeraj znotraj svoje družbe, znotraj njenih kulturnih vzorcev in konstrukcij. Prav tako pa ima vsaka država, tudi Slovenija, svoje podporne sisteme za starostnike_ce, kot so na primer socialno varstvo starejših, znižana cena zdravstvene oskrbe in še mnoge druge. Ti sistemi so boljši ali slabši. Vplivajo pa na (ne)kakovostno starost in posledično na doživljanje staranja in starosti. Predvsem so problematični podporni sistemi za hendikepirane starostnike_ce, kot smo ugotovili v diplomski nalogi, saj se ne prilagajajo vse večjemu številu hendikepiranih starostnikov_c.
Glede doživljanja starosti in staranja torej ni enotnih zaključkov, saj ju vsak posameznik_ca doživlja drugače. Njihovo subjektivno doživljanje je odvisno od mnogih medsebojno odvisnih dimenzij, od fizičnih in psiholoških, družbenih, gospodarskih in političnih. Doživljanje starosti in staranja lahko torej razumemo zgolj večdimenzionalno. Pomembno je, da kot posamezniki_ce ne diskriminiramo starih in s tem ne prispevamo k ohranjevanju negativnega družbenega okolja ter da se obstoječi politični sistemi zavzamejo za boljše podporne sisteme za bolj kakovostno starost.
35 nacionalizacija (podpora) intimnosti? V: Mednarodni posvet Biološka znanost v družbi, (4–5), 55–72. Ljubljana. Dostopno prek https://www.zrss.si/bzid/geni/pdf/barle-clanek-1.pdf
3. Beauvoir, S. de. (2018). Starost. 1, Stališče zunanjosti (O. Gerdina, Ed.; 1. natis). OPRO, zavod za aplikativne študije.
4. Beauvoir, S. de. (2020). Starost. 2, Biti v svetu (O. Gerdina, Ed.; 1. natis). OPRO, zavod za aplikativne študije.
5. Chalise, H.N. (2019). Aging: Basic Concept. American Journal of Biomedical Science
& Research. 1(1), 8–10. Dostopno prek
https://www.researchgate.net/publication/330116948_Aging_Basic_Concept
6. Cohen, G., Taylor, S. (1998). Reminiscence and ageing. Ageing and Society, 18(5), 601–
610. Dostopno prek http://oro.open.ac.uk/25143/1/Reminiscence_and_ageing.pdf 7. Domajnko, B., Pahor, M. (2009). Doživljanje staranja v povezavi z zdravjem in
aktivnostjo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta. Dostopno prek https://www.zf.uni-lj.si/images/ri/publikacije/dan2009/1.pdf
8. Evans, D. (2018, 14. julij). Re: What is something you did or said that made you feel old? [Komentar na spletnem forumu]. Dostopno prek https://www.quora.com/What-is-something-you-did-or-said-that-made-you-feel-old
9. Filipovič Hrast, M., Hlebec, V. (2015). Staranje prebivalstva: oskrba, blaginja in solidarnost. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CUYUGCF8/84482235-1000-4808-9bd0-db94c859d260/PDF
10. Freitas, M., Queiroz, T., Sousa, J. (2010). The meaning of old age and the aging experience of in the elderly. Revista da Escola de Enfermagem da U S P, 44(2), 403–408. Dostopno prek http://www.scielo.br/pdf/reeusp/v44n2/en_24.pdf
36
11. Gaber, L., Kaučič, M. B., Vidnar, N. (2016). Vpliv samopodobe starih ljudi na zadovoljstvo z življenjem. V B. Filej, M. Bencak (ur.), Za človeka gre: družba in znanost v celostni skrbi za človeka. 4. Mednarodna znanstvena konferenca (str. 38–45). Maribor:
Alma Mater Europaea – ECM. Dostopno prek
https://almamater.si/upload/userfiles/files/zborniki%20konf%202016/Konferenca_zbor nik_SG_WEB.pdf
12. Grotowska, S. (2014). Old age – roleless role or time of freedom. Understanding Ageing in Contemporary Poland: Social and Cultural Perspectives. Dostopno prek https://www.academia.edu/15456633/Old_age_roleless_role_or_time_of_freedom?aut o=download
13. Hovnik Keršmanc, M. (2009). Staranje prebivalstva. V I. Grmek Košnik (ur.), Gorenjski bilten javnega zdravja, 2(20), 9–12. Dostopno prek https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/bilten20.pdf
14. Južnič, S. (1998). Človekovo telo med naravo in kulturo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
15. Kobal Grum, D. (1995). Kognitivna psihologija skozi teorijo samopodobe. Časopis
za kritiko znanosti, 23(176), 89–99. Dostopno prek
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NMLDZYBG/a52c9ab6-7866-4823-a1bd-092b81b691fb/PDF
16. Kordeš, U., Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Dostopno prek http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6963-98-5.pdf
17. Kovačev, A. N., Zaletel, M. (2006). Identiteta starostnikov in njene značilnosti. V D.
Rugelj (ur.), Celostna obravnava starostnikov: zbornik predavanj, 24. november 2006 (str. 107 – 121). Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo. Dostopno prek https://manus.zf.uni-lj.si/~ri/publikacije/starostniki2006/12_KovacevZaletel.pdf
18. Lazmey, J. A. (2016). Care and support of old age persons a study in melur block Madurai district Tamil Nadu. The Gandhigram Rural Institute. Dostopno prek https://shodhganga.inflibnet.ac.in/bitstream/10603/186405/10/10_chapter%201.pdf 19. Lorber, M. (2019). Acceptance and perceptions of old age and aging. Obzornik
zdravstvene nege, 53(3), 188–193. Dostopno prek
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6VAVJE4/eb3b0c06-16f1-4dd3-a587-aa577807abae/PDF
37
20. Macia, E., Duboz, P., Montepare, J. M., Gueye, L. (2012). Age identity, self-rated health, and life satisfaction among older adults in Dakar, Senegal. European Journal of
Ageing, 9 (3), 243–253. Dostopno prek
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5547411/pdf/10433_2012_Article_22 7.pdf
21. Martin, S. (2014). Human Perception: A comparative study of how others perceive me and how I perceive myself. Dostopno prek http://lnu.diva-portal.org/smash/get/diva2:799043/FULLTEXT01.pdf
22. Mcgregor, K. (1988). Reminiscence, life satisfaction, depression, and perceived health in elderly women: a descriptive study (diplomsko delo). Dostopno prek https://scholarworks.lib.csusb.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1247&context=etd-project
23. Mencin Čeplak, M. (2013). Izvori in vloga stereotipov in predsodkov. Vzgoja
(Ljubljana), 15(59), 12–13. Dostopno prek
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-3VIF6STV/5a280786-979d-45ff-a737-726edd26e10b/PDF
24. Musek, J. (1992). Struktura jaza in samopodobe. Anthropos (Ljubljana), 24(3/4), 59–79. Dostopno prek http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A16M1URN/daff4c82-196e-49e0-a9ac-1c083b308e52/PDF
25. Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. samozaložba; Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze.
26. Pečjak, V. (2007). Psihologija staranja (1. natis). samozaložba.
27. Petrič, M., Zupančič, M. (2016). Prostočasne dejavnosti in mladostno počutje starejših. Kakovostna starost, 19(3), 20–31. Dostopno prek
30. Samuels, A. (2019, 14. april). Re: What recently happened to you that made you say
“damn I’m old”? [Komentar na spletnem forumu]. Dostopno prek
38
https://www.quora.com/What-recently-happened-to-you-that-made-you-say-damn-I-m-old
31. Silva M. G, Boemer M. R. (2009). The experience of aging: a phenomenological perspective. Rev Latino-am Enfermagem, 17(3), 380–386. Dostopno prek http://www.scielo.br/pdf/rlae/v17n3/16.pdf
32. Stumpers, S. A. (2012). An exploration of the experience and social construction of ageing: Perspectives from older adults in a healthy ageing program and those from Western Australian and Welsh communities (doktorska disertacija). Dostopno prek https://ro.ecu.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=3016&context=theses
33. Šiplič, V., Kadiš, D. (2002). Psihosocialni vidik staranja. Fakulteta za socialno delo, 41(5), 295–300. Dostopno prek https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C4Z9B0KD/40ec3076-8e1a-425c-a191-31a34aa3971b/PDF
34. Šircelj, M. (2009). Staranje prebivalstva v Sloveniji. V V. Hlebec (ur.), Starejši ljudje v družbi sprememb (str. 15–43). Maribor: Aristej.
35. Talarsky, L. (1998). Defining Aging and the Aged: Cultural and Social Construction of Elders in the U.S.” Arizona Anthropologist, 13, 101–107. Dostopno prek https://journals.uair.arizona.edu/index.php/arizanthro/article/view/18508/18159
36. Tomšič, M. (2010). Antropološki pogled na obdobje starosti. Monitor ISH, 12(2), 173–
200. Dostopno prek https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NYES7A42/91f332d9-04b0-43b7-b050-92602aeacabf/PDF
37. Ule, M. (1994). Temelji socialne psihologije (zv. 1). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
38. Ule, M. (2012). Družbeni vidiki zdravja in medicine. Socialno delo, 51(1/3), 5–14.
Dostopno prek https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G86OILQQ/d3edb3d4-4d54-449a-8564-73ead9b929db/PDF
39. Uotinen, V. (2005). Iꞌm as Old as I Feel Subjective Age in Finnish Adults (doktorska
disertacija). Dostopno prek
https://www.researchgate.net/publication/228962619_I'm_as_old_as_I_feel_Subjective _age_in_Finnish_adults
40. Vertot, N. (2010). Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek https://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf
41. Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta. Dostopno prek https://core.ac.uk/download/pdf/35123064.pdf
39
42. Zaletel, M. (2011). Identiteta starejših telesno dejavnih oseb. Dostopno prek https://www.zf.uni-lj.si/images/ri/publikacije/staranje2011/3.pdf
43. Weiss, D., Kornadt, A. (2018). Age-Stereotype Internalization and Dissociation:
Contradictory Processes or Two Sides of the Same Coin?. Current Directions in
Psychological Science, 2(1). Dostopno prek
https://www.researchgate.net/publication/324796012_Age-Stereotype_Internalization_and_Dissociation_Contradictory_Processes_or_Two_Sides _of_the_Same_Coin
44. Westerhof, G. J. (2008). Age identity. V D. Carr (ur.), Encyclopedia of the life course and human development (str. 10–14). Farmington Hills, MI: Macmillan.
Dostopno prek http://midus.wisc.edu/findings/pdfs/798.pdf
45. Westwood, S., Carey, N. (2018). Ageing with physical disabilities and/or long-term health conditions. V S. Westwood (ur.), Ageing, Diversity and Equality: Social Justice Perspectives (str. 225–244). Routledge. Dostopno prek https://www.researchgate.net/publication/329029663_Ageing_with_physical_disabiliti es_andor_long-term_health_conditions