DODATNE DEJAVNOSTI S PODRO Č JA SLOVENŠ Č INE

Katere dodatne dejavnost s področja slovenščine na šoli organizirajo? Odgovor na to vprašanje sem iskala preko intervjuja z vprašanji: »Ali na šoli organizirate dodatne dejavnost s področja slovenščine, v katere se nadarjeni učenci lahko vključijo? Katere? V kakšne dejavnosti usmerjate nadarjene učence? Ali organizirate skupinske dejavnosti za nadarjene?«

Odgovore intervjuvank sem razvrstila v tri kategorije, kot je razvidno iz tabele:

Tabela 12: Dejavnosti s področja slovenščine, v katere se nadarjeni učenci lahko vključijo.

Vrsta dejavnosti Dejavnosti Izbirni predmeti Gledališki klub

Retorika

Vzgoja za medije Tuji jeziki Interesne dejavnosti Šolsko glasilo

Novinarski krožek Dramski krožek Bralna značka Druge dejavnosti Dodatni pouk

Priprava na tekmovanje za Cankarjevo priznanje Priprava in vodenje šolskih prireditev/proslav Šolski radio

Pisanje za literarne natečaje Sodelovanje pri projektih

Nastopi na zunajšolskih prireditvah

Kot lahko razberem iz tabele, imajo učenci zunaj pouka slovenščine kar nekaj možnosti, kjer lahko izražajo svojo nadarjenost in posebne sposobnosti, pri čemer so v večji meri upoštevani njihovi interesi in potrebe. Gre za dejavnosti, ki so nekatere bolj, druge manj povezane s slovenščino.

Prva možnost so izbirni predmeti. Na šoli kot izbirni predmet med drugim ponujajo retoriko, gledališki klub, vzgojo za medije in več tujih jezikov (nemščina, francoščina, hrvaščina). Ti predmeti pomagajo razvijati različne spretnosti:

• retorika: samostojno, koherentno in kritično oblikovanje in izražanje stališč, argumentiranje, prepričevanje, spretnosti javnega nastopanja,

• gledališki klub: oblikovanje stališč, razmišljujoče sprejemanje in vrednotenje, samostojno oblikovanje besedila, delovanje v skupini,

• vzgoja za medije: kritično sprejemanje informacij,

• tuji jeziki: razvijanje komunikacijskih spretnosti, jezikovne dejavnosti (poslušanje, branje, govorjenje, pisanje).

Druga možnost za upoštevanje interesov in močnih področij učencev so interesne dejavnosti.

Z razvijanjem jezikovnega področja se povezujejo naslednje: šolsko glasilo, novinarski krožek, dramski krožek in bralna značka. V okviru krožka šolsko glasilo približno dvakrat letno izdajo glasilo, ki ga učenci dejavno oblikujejo – tako vsebinsko kot tudi oblikovno. Pri tem zopet razvijajo spretnosti tvorjenja oz. oblikovanja besedil, kritičnega oblikovanja in izražanja stališč, samostojno iskanje informacij ter delovanja v skupini. Z njim se zelo povezuje novinarski krožek, ki sledi podobnim ciljem. Dramski krožek omogoča gledališko ustvarjanje, pridobivanje izkušenj na področju igranja ter spodbuja branje dramskih besedil.

Bralna značka pa spodbuja ljubezen do knjig, po drugi strani pa kritičnost do prebranega, obnavljanje, primerjanje itd.

Poleg teh dejavnosti, ki so na urniku vsaj enkrat tedensko, šola ponuja še številne druge dejavnosti:

• dodatni pouk – učenci nadgrajujejo svoje znanje, spoznavajo teme, za katere pri pouku zmanjka časa, ter se pripravljajo na tekmovanje za Cankarjevo priznanje;

• priprave na tekmovanje za Cankarjevo priznanje – po ukinitvi jezikovnega testa kot dela tekmovanja se pri pripravah osredotočajo na predpisano knjižno delo; vendar ob umetonostnem besedilu opazujejo tudi jezik in način izražanja ter tako razvijajo svojo sporazumevalno zmožnost, še posebej jezikovno in metaforično, presojajo ustvarjalno rabo jezika, razvijajo zmožnost interpretacije besedila, prepoznavanja prenesenih pomenov itd;

• priprava in vodenje šolskih prireditev/proslav – učenci aktivno sodelujejo pri pripravi prireditev in proslav, podajajo svoje predloge, na samih prireditvah pa pokažejo svoje talente na različnih področjih;

• šolski radio – nastal je na pobudo učencev, učenci se naučijo pripraviti oddajo, poiskati informacije, ki bodo zanimive tudi ostalim, in jih na primeren način – v ustreznih, smiselnih, razumljivih in jezikovno korektnih govorjenih besedilih – učinkovito predstaviti;

• pisanje za literarne natečaje – učiteljice učencem ponudijo in predstavijo vse natečaje oz. razpise, jih spodbujajo k izvirnemu oz. ustvarjalnemu pisanju, jim pomagajo z nasveti; vsak uspeh, ki ga učenci dosežejo, je velika motivacija za nadaljnje delo;

• sodelovanje pri projektih (šolskih in zunajšolskih) – pripravljajo šolske projekte, ki so navadno zasnovani tako, da povežejo več predmetnih področij; primer takega projekta je bil izpeljan ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Projekt so zaključili s Kulturnim živ žavom (prireditvijo). V okviru izvenšolskih projektov pa so se udeležili prireditev ob knjižnem sejmu, dnevu okolja itd.;

• nastopi na zunajšolskih prireditvah – pomagajo tudi pri pripravi prireditev zunaj šole, npr. ob srečanju s starostniki, obletnicah posameznih podjetij itd.; tudi tu lahko učenci pokažejo svoje talente na različnih področjih, poleg tega pa znanje in spretnosti prenašajo v širšo okolico, razvijajo socialne spretnosti itd.

Menim, da je pomembno, da šola omogoča veliko različnih dejavnosti. Vse naštete dejavnosti so pomembne, ker dajo učencu možnost izbire, da se lahko izrazi na področju, ki mu je najbližje. Pri teh aktivnostih učitelj nima več stroge vloge učitelja, ampak prestopi v vlogo mentorja. Tako se lahko učencem bolj približa in lažje upošteva njihove potrebe in interese, lažje se prilagaja vsakemu posamezniku.

Večino od teh dejavnosti priporoča tudi Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (1999, str. 7–8), najdemo pa jih tudi pri drugih avtorjih (npr. Ferbežer 1998; Bezić 1998).

Ker te dejavnosti (razen morda izbirnih predmetov) ne potekajo po vnaprej strogo določenem načrtu, je tudi možnost prilagajanja in upoštevanja pobud učencev večja. Večja je tudi

predpisani standardi znanja, ki jih morajo učenci doseči. Za učence so te dejavnosti pogosto nove in zato še toliko zanimivejše. Kajti predvsem nadarjeni učenci se pri pouku lahko dolgočasijo, saj so obravnavano učno snov pogosto že predhodno usvojili, kar negativno vpliva na njihov razvoj. Poleg tega se na te dejavnosti navadno odzovejo učenci, ki so jim ta področja blizu, zato so za delo notranje motivirani, kar pripomore h kvalitetnemu delu in boljšim rezultatom.

Tako menim, da lahko ob dobri izvedbi teh dejavnosti pomojem je vejica nadarjeni učenec za področje slovenskega jezika nadgradi svoja znanja, zmožnosti in stališča, ki jih je usvojil pri rednem pouku. Za kvalitetno izvedbo teh dejavnosti pa je potreben prožen in odprt učitelj, ki mora biti pripravljen uvajati mentorski odnos, mora znati učencem prisluhniti, prepoznati njihove sposobnosti in jih znati razvijati. Učenci morajo imeti možnost aktivno graditi svoje znanje, izraziti svoje potenciale in ustvarjalnost, mora jim biti omogočeno, da razmišljajo

»drugače« ter njihov celostni razvoj. Predvsem pa morajo spoznati, kaj vse lahko s svojimi sposobnostmi dosežejo.

Izmed dejavnosti, ki jih predlaga Koncept (1999, str. 7–8), v seznamu dejavnosti, ki jih ponujajo na šoli, pogrešam tiste, ki so povezane z učenčevim osebnostnim razvojem:

programi za razvijanje socialnih spretnosti ter programi za osebni in socialni razvoj (interakcijske vaje, socialne igre, mladinske delavnice). Prav tako nisem zasledila, da bi učiteljice težile k razvoju otrokovih učnih spretnosti, kar kot pomembno navaja npr. Galagher (v Dobnik 1998, str. 105). Je pa res, da je te dejavnosti težko izvajati samostojno, lažje jih je integrirati v druge programe.