• Rezultati Niso Bili Najdeni

2. TEORETI Č NI DEL

2.1 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV

2.1.3 Kdo je nadarjen u č enec?

Raziskave kažejo, da imajo nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Vendar pa ti učenci niso neka homogena skupina, ampak obstajajo razlike tudi znotraj skupine nadarjenih. Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih, se nanašajo na različna področja: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno. Najbolj tipične so naslednje (Koncept … 1999, str. 2–3):

Miselno-spoznavno področje

Razvito divergentno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija), razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost sklepanja), nenavadna domišljija, natančnost opazovanja, dober spomin, smisel za humor.

Učno-storilnostno področje

Široka razgledanost, visoka učna uspešnost, bogato besedišče, hitro branje, spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija itd.), motorična spretnost in vzdržljivost.

Motivacijsko področje

Visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti, radovednost, raznoliki in močno izraženi interesi, vztrajnost pri reševanju nalog, visoka storilnostna motivacija, uživanje v dosežkih.

Socialno-čustveno področje

Nekonformizem, močno razvit občutek za pravičnost, neodvisnost in samostojnost, sposobnost vodenja in vplivanja na druge, izrazit smisel za organizacijo, empatičnost.

Vendar nadarjeni niso vedno učno uspešni. Za učno neuspešne so značilne naslednje lastnosti, ki so pogosto ovira pri identifikaciji nadarjenih (Koncept … 1999, str. 3):

• nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,

• strah pred spraševanjem,

• nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja,

• nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,

• učenca ni mogoče motivirati z običajnimi spodbudami,

• slaba pozornost,

• hiperaktivnost,

• čustvena in socialna nezrelost.

Zato moramo biti pri identifikaciji nadarjenih učencev še posebej pozorni, da nas navedene lastnosti ne zavedejo in zaradi le-teh učencu ne damo priložnosti, da bi ga evidentirali kot nadarjenega in mu s tem dali možnost, da svojo nadarjenost kar najbolje razvija.

Ferbežer (1998, str. 48) navaja značilnosti in potrebe nadarjenih učencev, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo ter so nam lahko v pomoč pri identifikaciji nadarjenosti. Po zgledu Koncepta Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (1999) sem tudi te razdelila na štiri področja:

MISELNO-SPOZNAVNO PODROČJE:

• ostro in kritično opazovanje,

• sposobnost miselne analize, sinteze, abstrakcije, generalizacije, hitro in uspešno odkrivanje vzročno-posledičnih odnosov, zvez med predmeti in pojavi,

• originalen, divergenten, kreativen pristop pri reševanju problemov,

• miselna elastičnost, kombinatornost, divergentna intuitivnost, simbolnost mišljenja, večja povezanost konkretnega z abstraktnim, empiričnega in teoretičnega,

• sposobnost funkcionalnega preoblikovanja znanja v intelektualne sposobnosti, obsežen transfer naučenega,

• visoko razvito logično mišljenje,

• dajejo nenavadne, redke, bistre odgovore,

• imajo izrazit smisel za humor.

UČNO-STORILNOSTNO PODROČJE:

• zgodnja in smotrna uporaba besedišča, besedišče, široko po obsegu, poglobljeno in zahtevnejše po pomenu,

• sposobnost zgodnjega branja; otrok veliko bere, daje prednost literaturi za zrelejše in odrasle,

• hitro spoznavanje načel v teoriji in praksi, hitrejše in lažje dojemanje,

• obsežna splošna poučenost,

• »proizvajajo« veliko idej in rešitev problemov,

• prej odkrijejo napake in pridobljene izkušnje bolje izrabijo,

• učno napredujejo hitreje in uspešno,

• mogoča so razodevanja učne neučinkovitosti, ki izhajajo iz težnje »komplicirati«, so nezadovoljni s preprostimi in očitnimi rešitvami, pogosto so neuspešni pri preprostih nalogah, ker ne morejo verjeti, da je rešitev tako očitna.

MOTIVACIJSKO PODROČJE:

• zmožnost intenzivne in dalj časa trajajoče koncentracije na preučevan problem,

• spontana želja po znanju,

• širok razpon različnih, intelektualno zahtevnejših interesov, izredna želja po znanju, neprestano sprašujejo, želja po neprestani miselno vzajemni komunikaciji,

• določenim, interesno problemskim nalogam se predajajo zagrizeno,

• prizadevajo si do popolnosti izpolniti naloge, pri delu so vztrajni, vestni in skrbni, pri rutinskih, mehaničnih nalogah se dolgočasijo,

• imajo dobro energijsko opremljenost in kondicijo,

• terjajo širše in globlje obrazložitve, želijo posebne naloge, radi dopolnjujejo učitelja,

• v specifičnih interesnih področjih je navzoča močna delovna motivacija za dosego rezultatov, odločenost za dosego uspeha, visoko merilo uspešnosti.

SOCIALNO-ČUSTVENO PODROČJE:

• uspešna vraščenost v socialno okolje, izrazita uspešnost vodenja,

• zelo jih zanimajo mnogi »odrasli in zrelejši« problemi, kot so politika, religija, družbene krivice, socialno, rasno in drugo razlikovanje, smisel življenja itn., veliko se ukvarjajo z moralnimi pojmi, kot so pravica, dobro in zlo, poštenost in nepoštenost,

• so samoiniciativni,

• so bolj občutljivi za probleme in se nanje hitreje odzivajo,

• ne bojijo se biti drugačni, niso s povprečno večino za vsako ceno, so individualisti zlasti v kognitivnem smislu,

• se enako dobro razumejo z vrstniki kot z odraslimi, so družabni in pogosto voditelji,

• možna je tudi določena socialna izoliranost, ki izhaja iz nestrpnosti do nižjih oblik intelektualnega funkcioniranja, specifičnih interesov, ki jih glede na vrsto in stopnjo ne more deliti z drugimi,

• visoka potreba za samostojno in individualno miselno aktivnost,

• večja kritičnost do sebe in do drugih,

• izrazite empatične sposobnosti, sposobnost vživeti se v položaje drugih,

• visoko samozaupanje, samospoštovanje in samoocena (nekoliko bolj v intelektualnem kot v socialnem smislu),

• so izrazito samokritični, se ne bahajo, se ne precenjujejo, tekmovalno ozračje jih ne privlači posebno,

• so dobrega mentalnega zdravja in čustveno uravnoteženi (po Ferbežer 1998 str. 48–

49).

Strinjam se, da nadarjeni niso homogena skupina, ampak obstajajo med njimi velike razlike.

V nadaljevanju svoje naloge se bom osredotočila predvsem na nadarjenost na področju jezika oz. slovenščine. Upoštevala bom tako univerzalno kot tudi parcialno nadarjenost, zanimali me bodo učenci, ki izstopajo po splošnih sposobnostih ali po sposobnostih na področju jezika.

Upoštevala bom predvsem definicijo, ki jo navaja Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (1999, str. 1–3), ki kot nadarjene šteje otroke, ki so pokazali visoke dosežke oz. potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju. Za te otroke moramo program izobraževanja posebej prilagoditi, da vsakemu posamezniku omogočimo optimalni razvoj. Zato moramo upoštevati osebnostne lastnosti učencev, ki se kažejo na različnih področjih: miselno-spoznavnem, uč no-storilnostnem, motivacijskem in socialno-čustvenem.

Za to definicijo sem se odločila, ker je Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni

poleg tega pa navaja definicijo, ki je dovolj obsežna, da omogoča, da pri obravnavi ni izpuščen noben nadarjen učenec.