KONCEPT ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI U Č ENCI V

Zanimalo me je tudi, ali učitelji poznajo Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli ter kaj menijo o njem. To sem jih spraševala v intervjuju.

Vse intervjuvanke so odgovorile, da Koncept poznajo. Vse je s Konceptom seznanila svetovalna delavka oz. pedagoginja in tudi na konferencah so učitelji opozorjeni na delo z nadarjenimi. Ena učiteljica pa se je s Konceptom seznanila že poprej, saj jo področje zanima in o njem bere veliko strokovne literature.

Odgovore, kaj učitelji menijo o Konceptu, sem kodirala in jih razvrstila v kategorije, kot je razvidno iz tabele v nadaljevanju.

Kodiranje izjav, ki se nanašajo na mnenju o konceptu

Št. Postavka Pojem

1A3 je zelo kompleksen kompleksnost

2A3 se ne strinjam z njim, s sestavo ... ni mi všeč ni ustrezen 3A3 moral bi biti bolj konkreten ... za vsako področje

sestavljen posebej presplošen

4A3 izdelovanje individualiziranih programov vzame

preveččasa časovno zahtevno

5A3 učitelji bi rabili natančnejša navodila za delo presplošen

6A3 preveč je dela s papirji preveč dokumentacije

7B3 je dober je dober

8B3 učitelji potrebujemo smernice, ki nam jih koncept ponudi smernice 9B3 lahko izluščiš marsikaj koristnega, dobiš idejo koristnost 10B3 prav je, da je poskrbljeno tudi za nadarjene, ne le za

učno šibkejše učence skrb za nadarjene

11C3 je v redu je dober

12C3 dobro je, da se učence odkriva čim prej zgodnje odkrivanje 13C3 dobro je, da se pozneje učence lahko doda ... prvič

jih lahko spregledamo večkratno evidentiranje

14C4 zdi se mi, da je po konceptu nadarjenih preveč preveliko število nadarjenih

Ureditev pojmov Skupaj

kompleksnost (1A3) 1

ni ustrezen (2A3) 1

presplošen (3A3, 5A3) 2

časovno zahtevno (4A3) 1

preveč dokumentacije 1

je dober (7B3, 11C3) 2

smernice (8B3) 1

skrb za nadarjene (10B3) 1

zgodnje odkrivanje (12C3) 1

večkratno evidentiranje (13C3) 1 preveliko število nadarjenih (14C3) 1

Tabela 6: Mnenje o Konceptu.

MNENJE O KONCEPTU ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI

NADREDNE KATEGORIJE KATEGORIJE

Strinjanje s Konceptom Je dober

Smernice Koristnost Skrb za nadarjene Zgodnje odkrivanje Večkratno evidentiranje

Nestrinjanje s konceptom Kompleksnost

Ni ustrezen Presplošen

Časovno zahtevno Preveč dokumentacije Preveliko število nadarjenih

Mnenja o konceptu sem razporedila v dve večji kategoriji:

• strinjanje s Konceptom in

• nestrinjanje s Konceptom.

Ena učiteljica se s Konceptom povsem strinja, ena je imela eno pripombo, ena učiteljica pa se s Konceptom v celoti ne strinja.

Pozitiven odnos do Koncepta so učiteljice utemeljevale s tem, da učitelji potrebujejo smernice, da iz Koncepta lahko izluščiš marsikaj koristnega, dobiš idejo za delo, da je prav, da je poskrbljeno tudi za nadarjene, ne le za učno šibkejše učence, dobro se jim zdi, da se učence odkriva čim prej, že v prvih razredih osnovne šole, prav tako pa je dobro, da se

pozneje učence lahko doda, da evidentiranje poteka večkrat, kajti ob prvem evidentiranju je lahko učenec spregledan, saj se velikokrat zgodi, da testi pokažejo, da je nadarjen učenec, ki po učiteljevem mnenju po dosežkih povsem povprečen, saj zaradi pomanjkanja delovnih navad ali motivacije ne dosega tistega, kar bi lahko.

Negativen odnos do Koncepta pa je posledica kompleksnosti Koncepta. Ta bi po učiteljičinem mnenju moral biti konkretnejši, sestavljen za vsak predmet oz. predmetno področje posebej, učitelji bi potrebovali natančnejša navodila za delo, več metodičnih in didaktičnih navodil.

Izdelovanje individualiziranih programov jim vzame preveč časa, preveč je dela s papirji in urejanjem dokumentacije, zato ga zmanjka za izvajanje programov. Ena učiteljica pa je mnenja, da je število identificiranih nadarjenih učencev preveliko, saj se zgodi, da izdelujejo individualizirane programe za nadarjene za skoraj polovico generacije. Po njenem mnenju je res nadarjenih učencev le nekaj odstotkov. Zaradi tako velikega števila evidentiranih nadarjenih pa učitelju pogosto zmanjka časa za kvalitetno delo z vsakim izmed teh učencev.

Tudi Bezić (1998, str. 87) meni, da je treba nadarjene otroke odkriti čim prej, in sicer že v predšolskem obdobju. Strinja se, da mora biti odkrivanje sistematično, s standardiziranimi instrumenti, pri tem pa imajo pomembno vlogo tako učitelji kot tudi starši.

Kot je omenila ena izmed učiteljic, je možno, da je kateri izmed učencev spregledan, saj zaradi različnih vzrokov ne testirajo vseh. Najprej opravijo širši izbor učencev, ki bi lahko bili nadarjeni (evidentiranje) in potem le-te preizkusijo z bolj veljavnimi metodami (Koncept ...

1999, str. 5). Kriteriji za evidentiranje so učni uspeh, izjemni dosežki na različnih področjih in rezultati na tekmovanjih. Vendar lahko ti zaradi pomanjkanja motivacije ali delovnih navad, socialno depriviligiranega okolja, drugačnega kulturnega okolja ali specifičnih učnih ali vedenjskih težav predvsem pri mlajših učencih izostanejo. Vpliva tudi mnenje učitelja ali šolske svetovalne službe, ki pa je lahko subjektivno, saj učenca največkrat vrednotimo po rezultatih. S tem lahko pojasnimo tudi izjavo učiteljice, da se velikokrat zgodi, da je identificiran kot nadarjeni učenec tisti, ki se učiteljem zdi povsem povprečen. Zato je dobro, da se evidentiranje izvaja tako v prvem triletju kot tudi kasneje, saj s tem zmanjšamo možnosti, da bi katerega učenca ob evidentiranju spregledali (Bezić 2006, str. 141).

Res je, da je Koncept precej splošen, vendar sama menim, da je zasnovan dobro. Poda načela za delo z nadarjenimi, prav tako predlaga oblike in dejavnosti dela z nadarjenimi učenci.

Učiteljem so s tem dane smernice za delo in vsak lahko najde kaj za delo na svojem področju.

Na koncu je navedena tudi literatura, kjer si učitelji lahko pridobijo dodatno znanje za delo z nadarjenimi. Menim, da moramo k nadarjenosti učencev pristopati celostno, da so pomembne medpredmetne povezave, zato bi bilo drobljenje Koncepta na posamezna področja nepotrebno. Morda učitelji potrebujejo le več pomoči pri izvajanju (operacionalizaciji) Koncepta.