KDO JE NADARJENI U Č ENEC?

Kako učitelji slovenščine pojmujejo nadarjenost? Na to raziskovalno vprašanje sem iskala odgovor prek intervjuja z vprašanjem: »Kako pojmujete nadarjenost? Kdo je za Vas nadarjeni učenec?« Odgovore intervjuvank sem kodirala in jih razvrstila v kategorije, kot je razvidno iz tabele v nadaljevanju.

Kodiranje izjav o pojmovanju nadarjenosti

Št. Postavka Pojem

1A1 ima smisel za jezik smisel za jezik

2A1 piše dobro, vsebinsko, slovnično in pravopisno pravilno pravilno izražanje

3A1 ima bogato domišljijo bogata domišljija

4A1 zna uporabiti znanje uporaba znanja

5A1 znanje prenaša iz teorije v prakso uporaba znanja 6A1 sposoben je ustvarjalnega in poustvarjalnega pisanja ustvarjalnost 7A1 zna dopisati kitico pesmi (vsebinsko in slogovno

sledi avtorju) ustvarjalnost

8A1 pomembne so delovne navade delovne navade

10B1 ima bogato besedišče, je bogat v izražanju, njegov jezik

je slikovit, nekaj posebnega bogato besedišče 11B1 zna povedati posredno, na drugačen način metaforično izražanje

12B1 hitro dobi idejo ustvarjalnost

13B1 ga takoj spoznaš za nadarjenega razvidna nadarjenost 14C1 ima sposobnosti, preddispozicije sposobnosti

15C1 ima željo izkoristit, kar mu je dano želja

16C1 je kreativen, ustvarjalen ustvarjalnost

17C1 je razvit kot celovita osebnost celovitost

18C1 ima bogato besedišče bogato besedišče

19C1 ima dobro razvito pomnjenje pomnjenje

20C1 primanjkljaj sposobnosti lahko nadoknadi s

pridnostjo, razgledanostjo delovne navade

21C1 pogosto se izkaže, da je nadarjen učenec, za katerega učitelj meni, da je povsem povprečen, nima pa delovnih

navad delovne navade

22C1 se ne bojijo povedati svojega mnenja izražanje mnenja 23C1 se postavijo zase in za druge učence, če se jim zdi

pomnjenje (19C1) 1

izražanje mnenje (22C1) 1

občutek za pravičnost (23C1) 1 Tabela 5: Pojmovanje nadarjenosti.

POJMOVANJE NADARJENOSTI

NADREDNE KATEGORIJE KATEGORIJE

Intelektualne sposobnosti Smisel za jezik Sposobnosti Pomnjenje

Razvidna nadarjenost Celovitost

Ustvarjalnost Bogata domišljija

Bogato besedišče Ustvarjalnost

Metaforčno izražanje

Uporaba znanja Pravilno izražanje

Uporaba znanja

Motivacija Delovne navade

Želja

Socialno-čustvene značilnosti Izražanje mnenja Občutek za pravičnost

Pojmovanje nadarjenosti sem razporedila v pet večjih kategorij:

• intelektualne sposobnosti,

• ustvarjalnost,

• uporaba znanja,

• motivacija in

• socialno-čustvene značilnosti.

Učiteljice so največkrat kot lastnost nadarjenega učenca navajale intelektualne sposobnosti, kamor so uvrstile smisel za jezik, posebne sposobnosti za določeno področje, preddispozicije, dobro razvito pomnjenje, celovito razvito osebnost ter to, da takega u enca takoj opaziš.

Prav tako so učiteljice kot pomembno lastnost nadarjenih izpostavile ustvarjalnost: nadarjeni učenci imajo bogato domišljijo, so kreativni, hitro dobijo idejo, sposobni so ustvarjalnega in poustvarjalnega pisanje, se izražajo metaforično ter imajo bogato besedišče. Ustvarjalnost je bila lastnost, ki so jo učiteljice navedle največkrat, temu sledi bogato besedišče, kar tudi kaže na ustvarjalnost. Iz tega lahko sklepamo, da je po mnenju učiteljic za slovenščino ustvarjalnost glavna komponenta nadarjenosti.

Učiteljice menijo, da je pomembna tudi motivacija, saj sta dve izpostavili, da je nujno, da ima učenec razvite tudi delovne navade, poleg tega pa si mora želeti izkoristiti svoje sposobnosti.

Manjkrat so navajale kategorije, ki zadevajo uporabo znanja: zmožnost nadarjenih učencev, da znanje prenesejo iz teorije v prakso, ter dobro, vsebinsko ustrezno, slovnično in pravopisno pravilno izražanje.

Le ena učiteljica pa je omenila socialno-čustvene značilnosti: da se nadarjeni učenci ne bojijo povedati svojega mnenja ter se postavijo zase in za druge učence, če se jim zdi učitelj nepravičen.

Po Ranzulliju (v Ferbežer 1999, str. 49) je nadarjenost sestavljena iz treh grozdov:

nadpovprečne sposobnosti, opravljanja nalog in kreativnosti oz. ustvarjalnosti. Medtem ko so učiteljice prvo in tretjo značilnost izpostavile za zelo pomembne pa so na drugo, to je na opravljanje nalog, večinoma pozabile, sem bi lahko pogojno šteli le uporabo znanja.

Zanimivo je, da so se učiteljice omejile na intelektualne sposobnosti, nobena pa ni omenila, da so to otroci, ki dosegajo nadpovprečne rezultate, kar kot glavno značilnost nadarjenosti opredeljuje Strmčnik (1998, str. 15–16) oz. visoke dosežke ali potenciale, kar izpostavlja definicija, objavljena v Konceptu Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (1999, str. 1), ki je ena najpogosteje uporabljenih definicij na svetu.

Koncept ... (1999, str. 2–3) navaja štiri področja osebnostnih lastnosti nadarjenih učencev in vsa štiri so učiteljice omenile, vendar različno pogosto:

• miselno-spoznavno področje, ki ga lahko povezujemo z intelektualnimi sposobnostmi in delno ustvarjalnostjo (to področje so učiteljice izpostavile največkrat);

• učno-storilnostno področje, ki ga lahko povezujemo z uporabo znanja in delno ustvarjalnostjo (bogato besedišče);

• motivacijsko področje, ki ga lahko enačimo z motivacijo (delovnimi navadami in željo izkoristiti potenciale);

• socialno-čustveno področje, od česar je ena učiteljica omenila prosto izražanje misli in občutek za pravičnost, drugi dve učiteljici pa sta na to področje pozabili.

Prav tako se nobena izmed učiteljic ni spomnila na vodstvene in organizacijske sposobnosti, ki jih omenja večina definicij nadarjenosti (npr. Ogilvie v George 1997, str. 16; Koncept ...

1999, str. 1–3).

Pozneje je ena od učiteljic nadarjene učence po potrebah enačila z učenci s primanjkljajem na določenem področju, zato naj bi nadarjeni po njenem mnenju potrebovali toliko pozornosti in prilagoditev kot učenci s posebnimi potrebami, kar pa v praksi največkrat ni izpolnjeno. Tudi Koncept ... (1999, str. 2) nadarjene otroke uvrsti med otroke s posebnimi potrebami, Zakon o osnovni šoli (1996) pa v 11. členu dodaja, da morajo biti za vse otroke s posebnimi potrebami zagotovljeni posebni pogoji za njihovo vzgojo in izobraževanje ter izdelani in izvedeni individualizirani programi.