Dokumentiranje dejavnosti otrok je v pedagoškem pristopu RE razumljeno predvsem kot sistemati!no spremljanje otrokovega delovanja in njegovega razvoja v vrtcu. Dokumentiranje je tu v funkciji »/…/ prou!evanja in ocenjevanja razvoja posameznika pa tudi razvoja skupine /…/« (Forman in Fyfe v Edwards et al. 1998: 252). Tako spremljanje omogo!a strokovnim delavkam
»/…/ interpretirati, kaj se dogaja z otrokom (in skupino – op. avt.) in oblikovati napovedi in projekcije za nadaljnje delo z njimi (angl. how to go forward)«
(Edwards 1998: 185). Dokumentiranje je torej orodje, ki »/…/ viziualizira procese u!enja otrok, njihovo iskanje pomenov in njihove poti konstruiranja znanja /…/, je pa tudi metoda za njihovo ocenjevanje in evalvacijo /…/«
(Dahlberg in Moss 2006: 16).
V vrtcih RE sta ob otrocih v skupini prisotni dve vzgojiteljici, od katerih ena ves
!as dokumentira dejavnost otrok (Rinaldi 1998: 120). To pomeni, da s kamero snema, fotografira, piše zapiske itn. in na ta na!in zbira gradivo za spremljanje
17 Iskanje besed: umik (angl. withdrawal, retreat in fallback), zasebnost (angl. privacy) in intimnost (angl. intimacy) v dveh najpomembnejših delih, ki obravnavata pedagoški pristop RE, in sicer 'The Hundred Languages of Children' (Edwards et al. 1998), 'In Daialogue with Reggio Emilia' (Rinaldi 2006), nismo zasledili. Prav tako teh pojmov ni najti v virih, ki opisujejo konkretne izkušnje posameznikov, ki so obiskali vrtce RE, npr. vir 'Experiencing Reggio Emilia: Implications for pre-school provison' Abbbot in Nutbrown, 2001). V navedenih virih omenjenih besed in tematizacije njihovih pomenov nismo zasledili.
otroka.18 Dokumentiranje je za otroka 'viden' spomin, za vzgojiteljico je orodje za raziskovanje in izboljševanje prakse, staršem in širši javnosti pa ponuja informacije o tem, kar se dogaja v vrtcu (Edwards et al. 1998: 15).
Dokumentiranje otrokovega dela je v pedagoškem pristopu RE razumljeno tudi kot spodbuda otroku za delo v vrtcu (New 1998b: 268). Avtorji G. Dahlberg, Moss in Pence (2005) menijo, da dokumentiranje otrokove dejavnosti v vrtcu RE vzgojiteljem omogo!a prepoznati vzorce, ki prevladujejo v vsakdanjem življenju vrtca ter prepoznavanje tistih dejavnosti in na!inov dela, ki spodbujajo uresni!evanje na!el vrtca RE. V tem smislu gre torej za kriti!no vrednotenje (evalvacijo) otrokovega dela. Dokumentiranje otrokovega dela strokovnim delavcem ni namenjeno vpogledu v »/…/ otrokov psihi!ni razvoj v odnosu na že obstoje!e kategorije, ki jih je razvila razvojna psihologija /…/«, temve! jim omogo!a »/…/ prevzemanje odgovornosti za vzpostavljanje pomenov in sprejemanje odlo!itev o tem, kaj se v vzgojnem procesu dogaja z otrokom«
(Dahelberg et al. 2007: 146). V tem smislu dokumentiranje ne omogo!a refleksije le vzgojiteljem, »/…/ temve! tudi /…/ pedagogom, staršem in politikom« (prav tam: 148).
V javnih vrtcih v Sloveniji poteka vrednotenje (evalvacija) oz. spremljanje življenja in dela vrtca ob spremljanju individualnega napredka otroka.
Evalvacija pa vklju!uje tudi kriti!no analizo postopkov in doseženih rezultatov dela strokovnih delavk (Bela knjiga … 1995: 51). Zakon o vrtcih (1996) in Kurikulum za vrtce (1999) kot dva klju!na dokumenta na podro!ju predšolske vzgoje terjata razvoj sodobnih konceptov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, »/…/ znotraj katerih raziskovalci in strokovne delavke v vrtcih razvijajo pristope za zunanjo evalvacijo, samoevalvacijo in povezovanje ter dopolnjevanje obeh« (Marjanovi! Umek et al. 2002: 7). Tako smo v Sloveniji že razvili orodja, s pomo!jo katerih vrtci izvajajo samoevalvacijo vzgojnega procesa (ve! o tem glejte Marjanovi! Umek et al. 2002, Marjanovi! Umek et al.
2005). Spremljanje otrokovega individualnega napredka ter življenja in dela v javnem vrtcu pa mora upoštevati in spoštovati tudi zasebnost in intimnost otrok.
Temeljni dokument, ki dolo!a pravice, obveznosti, na!ela in ukrepe, s katerimi se prepre!ujejo neustavni, nezakoniti in neupravi!eni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri zbiranju, obdelavi in pri varovanju osebnih podatkov, je Zakon o varovanju osebnih podatkov (2007).
Poleg tega je Ministrstvo za šolstvo in šport skladno z 51. !lenom Zakona o vrtcih (2005) izdalo Pravilnik o zbiranju in varovanju osebnih podatkov na podro!ju predšolske vzgoje (2004, v nadaljevanju: Pravilnik), ki dolo!a
18 Menimo, da je dokumentiranje otrok lahko problemati!no prav z vidika vstopanja v zasebnost otrok. V nadaljevanju besedila opozarjamo prav na dejstvo, da je v vrtcih v Sloveniji varovano poseganje v otrokovo zasebnost tudi na tej ravni.
podrobnejša navodila o na!inu zbiranja osebnih podatkov z namenom, da se prepre!ijo nezakoniti in neupravi!eni posegi v zasebnost posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (Pravilnik … 2004, 1. !len). V 16. !lenu Pravilnika je dolo!eno, da mora »[z]a osebne podatke, za katere se starši otrok strinjajo, da so javno dostopni, ker po naravi, vsebini ali namenu ne posegajo v zasebnost posameznika (npr. razstave izdelkov otrok, skupinski posnetki otrok na fotografijah, videoposnetki, zvo!ni ali filmski posnetki javnih nastopov otrok na prireditvah itn.), vrtec pridobiti pisno soglasje staršev za celotno šolsko leto.
Iz soglasja mora biti razvidno, za kakšne fotografije, snemanja in intervjuje gre, na kakšen na!in oziroma za kakšne namene se bodo ti uporabljali in koliko !asa se bodo shranjevali« (prav tam, 16. !len).
Analiza projektnega dela v javnih vrtcih v Sloveniji je pokazala, da je pri nas dokumentiranje otrokovega dela v vrtcu ena izmed mogo!ih oblik spremljanja (in evalvacije) otrokovega napredka. Pri tem v primerjavi z vrtci RE v javnih vrtcih v Sloveniji svoje delo dokumentirajo otroci sami (snemajo, fotografirajo itn.). Dokumentiranje je namenjeno predvsem 'shranjevanju' informacij. Do njih imajo dostop tudi starši in ob javni predstavitvi – !e starši s tem soglašajo – tudi drugi ljudje (ve! o tem glejte Turnšek et al. 2009: 228).
V vrtcih je uveljavljeno tudi oblikovanje otrokove osebne mape (portfolia) kot orodja, ki skladno z na!elom kriti!nega vrednotenja (evalvacije) vrtca, zapisanega v Kurikulumu (1999: 16), vklju!uje tudi spremljanje individualnega napredka posameznega otroka (prav tam).
Otrokova osebna mapa je sestavljena iz zbirke dokumentov (slik, zapisov, fotografij itn.) in služi otroku, vzgojitelju pa tudi staršem za vpogled v otrokov individualni napredek v dejavnostih in doseganju ciljev kurikuluma. Osebna mapa je njegova last: z vzgojiteljico otrok zbira svoje izdelke, fotografije, video- in avdioposnetke itn. Ti so opremljeni s komentarjem (otroka, njegovih vrstnikov, vzgojitelja, staršev), z anekdotskim zapisom, lahko pa tudi z otrokovimi zapisi ali z zapisi pogovorov z otrokom (Stritar in Sento!nik 2007).
V primerjavi z dokumentiranjem dejavnosti otrok v pedagoškem pristopu RE je v Sloveniji osebna mapa otroka v vrtcu razumljena kot primeren pristop (na!in) za ocenjevanje otrokovega individualnega napredka pri dejavnostih in doseganju ciljev kurikuluma, ne pa tudi otrokovega razvoja (kar bi terjalo druga!ne strokovne in metodološke pristope ter usposobljenost vzgojiteljic).19
19 Spremljanje otrokovega razvoja namre! zahteva ocenjevanje le-tega z ustreznimi razvojnimi preizkusi, s standardiziranimi testi in standardiziranimi vprašalniki (zadnje navadno za predšolske otroke izpolnjujejo starši, vzgojiteljice). Interpretacija zbranih podatkov in rezultatov pa zahteva strokovno znanje s podro!ja razvojne psihologije, kar je domena psihološke stroke in ne vzgojiteljic, ki so izobražene za pedagoško delo z otroki. Zato pedagoška dokumentacija oz. osebna mapa omogo!ata spremljanje u!inkov
Ob tem pa je treba dodati, da ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v javnih vrtcih v Sloveniji ni vezano le na dokumentiranje, analiziranje in na arhiviranje otrokovega dela. Objektivne informacije o kakovosti vrtca in delu ter vklju!enosti otrok v naših vrtcih omogo!ajo posebej pripravljeni pripomo!ki, ki so tudi ustrezno metodološko izdelani ter s pomo!jo katerih strokovne delavke v vrtcih in raziskovalci izvajajo samoevalvacijo in zunanjo evalvacijo. Tovrstnih pripomo!kov v vrtcih RE, kot izhaja iz relevantnih virov, ne uporabljajo in jih tudi zavra!ajo (Dahlberg et al. 2007). Dokumentiranje in evalviranje dela v vrtcih RE je tako razumljeno kot »/…/ proces vzpostavljanja vidnosti pedagoškega (ali drugega) dela, ki je podvrženo interpretacijam, dialogu, konfrontaciji (argumentaciji) in razumevanju. Pooseblja subjektivni pogled kot vrednoto, saj ne obstaja objektivni pogled, ki bi omogo!al, da bi bilo opazovanje nevtralno«
(Dahlberg in Moss 2006. 16). Ob tem pa pristop RE opozarja na potrebo po rigoroznem vztrajanju na subjektivnosti: »Subjektivni pogled kot vrednota pomeni /…/, da mora subjekt prevzeti odgovornost za svoj pogled in se ne more skriti za predpostavljeno znanstveno objektivnostjo ali za kriterije, ki jih ponujajo strokovnjaki« (Dahlberg in Moss 2006: 16). Ob tem pa tudi G. Dahlberg, Moss in Pence (2007) opozarjajo, da so lahko subjektivne ocene in pomeni »/…/ selektivni in parcialni /…/« (prav tam: 147). Pedagoški pristop RE torej premišljeno stavi le na subjektivni pogled opazovalca, ki dokumentira, ocenjuje in interpretira dokumentirano. Na tem mestu moramo opozoriti, da je opazovanje v pedagogiki (in drugih vedah) eden izmed pristopov za zbiranje podatkov o nekem pojavu (Sagadin 1998). Pri opazovanju v pedagoški praksi ustrezno usposobljeni opazovalci beležijo otrokovo vedenje in ravnanje (npr. socialne interakcije med otroki, pogovore in druge na!ine otrokovega izražanja …). Opazovanje, pri katerem opazovalec ocenjuje pojave in osebe (njihovo delo, vedenje …) ima glede pripomo!kov za opazovanje posebnosti, zna!ilne za ocenjevalne pripomo!ke in postopke (prav tam). Ko gre za opazovanje, ki temelji na predpostavki, da mora opazovanje temeljiti na subjektivnem pogledu kot vrednoti, gre za (oblikovanje) mnenja o otroku in njegovem vedenju, ta pa so izrazito subjektivno obarvana.
Navedeno pa odpira prostor selektivnim in parcialnim razmislekom. Zato izkušenj dokumentiranja dejavnosti in evalviranja vzgojno-izobraževalnega dela iz vrtcev RE ne kaže nekriti!no ali celo v nasprotju z vzpostavljenimi formalnimi okviri prenašati v slovenske javne vrtce. Sodbe oz. mnenja strokovnih delavcev morajo biti oprta tudi na objektivno zbrane podatke, kar omogo!ajo ustrezno zasnovani pripomo!ki. Menimo, da le kombinacija obojega lahko deluje kot varovalo pred
dejavnosti, ki se izvajajo v vrtcu in ki jih otrok tako ali druga!e izkazuje (npr. nariše, naredi, pove …). Vzgojiteljici torej omogo!a spremljanje individualnega napredka otroka na ravni konkretnih dosežkov, izkazanih dejavnosti, ne pa ocenjevanja njegovega razvoja, npr. njegovega mišljenja, govora …
slabostmi enega ali drugega pristopa k spremljanju in vrednotenju dejavnosti v vrtcih.