Nasveti staršem
V garaži ali na dvorišču moramo biti zelo previdni zlasti pri vzvratnem speljevanju. Pri tem lahko po nesreči povozimo otroka, ker ga iz avtomobila ne vidimo. Nevarna so lahko tudi mehanska garažna vrata, ki se dvigajo in spuščajo na električni pogon. Izberimo taka vrata, ki imajo v mehanizmu vgrajen senzor, ki preprečuje, da bi se vrata zaprla, medtem ko stoji pod njimi otrok (A guide to safety counseling, 1994).
Nezgode so pogoste tudi na kmečkem dvorišču, ko lahko neprevidni voznik s traktorjem ali drugim kmetijskim strojem nenamerno povozi otroka. Otroci ne sodijo na traktor ali druge kmetijske stroje!
Otroški kolesarski sedež in čelada Vir: Preprečujmo poškodbe pri otrocih od 6 meseca do 2 let, IVZ
Predšolski otroci, 2012 Predšolski otroci, 2012
Predšolski otroci, 2012
12
Preprečevanje poškodb
Padci
Prostor, ki ga otrok obvlada s svojim gibanjem, se širi. Pri starosti približno 8 mesecev se otrok že sam dvigne iz sedečega v stoječi položaj, stoji ob opori, se spretno plazi, med 12. in 14. mesecem pa večina otrok shodi. Kmalu nato otrok že leze po stopnicah, premaguje različne ovire v prostoru, se vzpenja na stol, kar poveča tudi tveganje za nastanek padcev (Rok Simon in Marjanovič-Umek, 2009).
Nasveti staršem
Otrok se v tej starosti začne intenzivno gibati in raziskovati svoje okolje, zato na vrhu in na dnu stopnic ter na vrata namestimo otroško varnostno pregrajo za stopnice, s katero preprečimo, da bi otrok padel po stopnicah ali vstopil v prostor, ki zanj ni varen. Na dnu stopnic in na vratih lahko uporabimo pregrajo, ki se namesti le z mehanizmom na ekspanzijo zraka, na vrhu stopnic pa tovrstne pregraje ne smemo uporabljati, ker lahko popusti pod težo otroka in le-ta pade po
stopnicah. Mehanizem za pričvrstitev pregraje naj bo vedno na zunanji strani pregraje, da otrok ne more stopiti nanj in splezati čez pregrajo.
Pregrajo namestimo tako, da je spodnji rob pregraje največ 2,5 do 5,0 cm nad tlemi, da otrok ne more zdrsniti pod pregrajo in se zagozditi (Sengolge and Vincenten, 2006).
Pri izbiri varnostne pregraje moramo biti pozorni, da pregraja ustreza veljavnim varnostnim standardom. Izdelana mora biti tako, da njena konstrukcija (prečke, mehanizem za pričvrstitev) preprečuje, da bi otrok splezal čeznjo. Pregraja ne sme imeti nobenih odprtin v obliki črke V, razmik med navpičnimi prečkami pa ne sme biti večji od 6 cm, da se otrokova glava mednje ne zagozdi in ne pride do zadavitve (Sengolge and Vincenten, 2006).
Otroško varnostno pregrajo prenehamo uporabljati, ko otrok zraste do ¾ višine pregraje, kar je okrog 2. leta starosti.
Hojica
Uporabo hojice pediatri odsvetujejo, ker ne vpliva ugodno na otrokov razvoj. Še več, uporaba hojice poveča tveganje otroka za poškodbe, ki so skoraj vedno poškodbe glave. Otrok se s hojico giblje zelo hitro, zato so pogosti padci po stopnicah, trki s pohištvom ali steklenimi površinami. Ker je v hojici višji, lažje doseže posode z vročimi tekočinami, jih prevrne nase in se popari, doseže zdravila ali gospodinjske kemikalije in se z njimi zastrupi (European Child Safety Alliance and ANEC, 2010).
Otrok se v tej starosti sam vzpne na stol ali drug del pohištva in pade skozi okno ali preko balkonske ograje. Prestavimo stole in ostalo pohištvo stran od oken in balkonskih ograj. Na okna namestimo varnostni mehanizem za okna, ki omogoča, da se okno lahko odpre samo za osem do deset centimetrov. Ne dovolimo otrokom, da se sami igrajo v višjih nadstropjih na terasi ali balkonu. Otroka med bivanjem na balkonu ali terasi vedno nadzorujemo. Ograje je treba pregledovati in razrahljane popraviti. Razmik med prečkami in druge odprtine na balkonski ograji naj bodo take velikosti, da otrok ne more zlesti skoznje.
Majhen otrok tudi ne sodi v nedograjeno hišo ali na gradbišče okoli nje, saj lahko pade z nezavarovanega balkona, po nedokončanih stopnicah ali v zemeljski izkop ob hiši.
Kadar otrok sedi v visokem stolčku ali vozičku, je nevarno, da pade z njega, zato mora biti vedno pripet s 3 ali 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Sistem varnostnih pasov mora imeti obvezno pas za med noge, drugače lahko otrok zdrsne s stolčka oziroma vozička. Otroka nikoli ne pustimo brez nadzora in ne dovolimo, da bi stal na stolčku oziroma vozičku ali da bi plezal po njem, saj lahko pade in si poškoduje glavo.
Visok stolček postavimo stran od vrat, mize, stene ali druge površine, saj se lahko otrok z nogami odrine od mize in se skupaj s stolčkom prevrne. Prav tako vozička ne postavljajmo na neravno, mehko ali nestabilno podlago in ne obešajmo težkih vrečk na ročaje vozička, ker se voziček lahko prevrne (Sengolge and Vincenten, 2006).
Otroška varnostna pregraja za stopnice
Vir: Preprečujmo poškodbe pri otrocih od 6 meseca do 2 let, IVZ
Predšolski otroci, 2012 Predšolski otroci, 2012
Predšolski otroci, 2012
13
Preprečevanje poškodb
Otroški visoki stolček
mora ustrezati veljavnim varnostnim standardom. Ob nakupu izberemo stolček:
• ki je težek in ima širok podstavek, kar zagotavlja dobro stabilnost;
• s 3 ali 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov;
• s sistemom varnostnih pasov, ki so enostavni za uporabo;
• z varovalom, ki preprečuje, da bi se stolček zložil, medtem ko v njem sedi otrok (Sengolge and Vincenten, 2006).
Tudi otroška posteljica mora biti stabilna in dovolj globoka, da otrok ne more sam splezati ven. Ko se otrok začne postavljati na noge, prestavimo žimnico na najnižji položaj tako, da je posteljica globoka najmanj 50 cm. Vedno kadar je otrok v posteljici, stranski del posteljne ograje zapremo do vrha, tudi če se otrok trenutno še ne dviguje na kolena ali noge, saj nas otrokov razvoj lahko preseneti. Ograjo na posteljici morajo sestavljati le navpične letvice, da otrok ne more preplezati ograje. Prav tako iz posteljice odstranimo vse velike igrače, saj se otrok lahko povzpne nanje. Ko otrok zraste v višino 90 cm (med 2. in 3. letom starosti) je čas, da ga preselimo v večjo posteljo.
Majhni otroci pogosto padejo na ravnem, ko se spotaknejo, zapletejo ali jim spodrsne in se poškodujejo zaradi udarca ob trde igrače, ki so raztresene po tleh, ali ob oster rob na pohištvu.
Zato igrače sproti pospravljamo s površin, kjer največ hodimo, vogale radiatorjev in nizkega pohištva pa zaščitimo z zaščitnimi vogalniki. Otrok se lahko ob padcu zaleti tudi v steklena vrata ali steklene površine pohištva in se poreže z razbitim steklom. Strokovnjaki priporočajo uporabo posebne plastične folije, ki se nalepi na stekleno površino in preprečuje, da bi se razbito steklo razletelo na kose in porezalo otroka (Falls, 2009).
Otroku, ki se že dviguje na noge, lahko spodrsne tudi med kopanjem v kopalni kadi in pade.
Zato ga v kopalni kadi ne spustimo izpred oči niti za trenutek, v kopalno kad pa namestimo podlogo iz materiala, ki ne drsi.
Zastrupitve
Za otroka niso več zanimive le stvari, ki so v njegovem vidnem polju, ampak tudi vse tisto, kar mora šele odkriti. Otrok po 8. do 9. mesecu starosti odstrani oviro, da pride do cilja, na primer odrine blazino, odpre škatlo in podobno. Uči se tako, da stvari neposredno preizkuša in opazuje, kaj se bo zgodilo, ali jih da v usta (Rok Simon in Marjanovič-Umek, 2009).
Nasveti staršem
Otroci se zastrupijo z zdravili odraslih, ker pogosto mislijo, da so zdravila bonboni in jih dajo v usta. Nočne omarice, predali, torbice, denarnice in žepi površnika so neprimerna in nevarna mesta za shranjevanje zdravil. Zato vsa zdravila pospravimo v omarico, ki je vsaj 150 cm od tal in jo majhni otroci težko dosežejo. Omarica naj bo vedno zaklenjena s ključem ali opremljena z varnostnim mehanizmom-zatičem, da je otroci ne morejo odpreti. Ključ pospravimo na varno, zunaj dosega otrok.
Zdravil ne shranjujemo v hladilniku, razen če je tako naročil zdravnik. V takem primeru naj bodo shranjena v posebej označeni posodi z dvofaznim zapiranjem, ki je otrok ne more odpreti.
Varnostni mehanizem-zatič
Vir: Preprečujmo poškodbe pri otrocih od 6 meseca do 2 let, IVZ
Predšolski otroci, 2012 Predšolski otroci, 2012
Predšolski otroci, 2012
14
Preprečevanje poškodb
Doma hranimo tudi številne zdravju škodljive snovi v obliki čistil, detergentov, praška za pomivalni stroj, belil in drugih kemikalij, ki se uporabljajo v gospodinjstvu. Natančno upoštevajmo navodila proizvajalca za shranjevanje in uporabo. Ni prav, da jih shranjujemo pod pomivalnim koritom v kuhinji ali v kopalnici, kjer so otrokom prosto dostopni. Otroci ne znajo brati napisov in opozoril na embalaži, zato lahko snov zaužijejo in se zastrupijo. Zastrupitve otrok so resnejše kot pri odraslih, saj imajo otroci hitrejši metabolizem, njihov organizem pa ima manjšo zmožnost encimske nevtralizacije toksičnih snovi. Gospodinjske kemikalije in druge zdravju škodljive snovi, ki jih imamo v stanovanju, pospravimo zunaj dosega otrok, na primer v predal ali omaro, ki se zapira s ključem ali varnostnim mehanizmom-zatičem. Pri nakupu gospodinjskih kemikalij izberemo vedno tiste, ki so shranjene v embalaži s posebnim dvofaznim zapiranjem. Tovrstne plastenke odrasli odpremo tako, da zamašek hkrati potisnemo navzdol in ga zavrtimo, česar pa majhni otroci ne zmorejo.
Varnostni mehanizem-zatič in embalažo z dvofaznim zapiranjem lahko uporabljamo za varno shranjevanje zdravil in kemikalij le do približno 3. leta starosti oziroma dokler otrok ne zmore sam premakniti zatiča ali odpreti embalaže.
Najbolj nevarno je, ko odrasli čistimo in pustimo odprto plastenko s kemikalijo na tleh, na mizi ali na omarici, kjer je otroku lahko dosegljiva, saj se takrat zastrupi največ otrok (Poisoning, 2009). Zato plastenke med uporabo vedno zapremo s pokrovčkom in jih pospravimo zunaj dosega otrok. Gospodinjskih kemikalij nikoli ne prelivamo iz originalne embalaže v druge posode, na primer v steklenice, kjer je bil prej sok, ker lahko pride do usodnih zamenjav.
Majhnega otroka nikoli ne pustimo samega v kopalnici in ne dovolimo, da bi se v njej igral.
V stanovanju lahko pride tudi do nastajanja plina ogljikovega monoksida (CO), če se pokvari plinski gorilnik, plinska peč ali pride do nepopolnega izgorevanja. Detektor za CO nas v prostoru opozori na povišano koncentracijo plina ogljikovega monoksida, ki je življenjsko nevaren. Ob nakupu izberimo detektor, ki ustrezajo veljavnim varnostnim standardom. Detektor je treba preveriti vsak mesec in zamenjati baterije vsaj enkrat letno (Burns and Scalds, 2009).
Otrok je zdaj že pravi mali raziskovalec, zato lahko pojé male okrogle baterije, ki so v otroških igračah in urah. Te niso nevarne samo zaradi možnosti zadušitve, ampak vsebujejo tudi jedke snovi, ki lahko poškodujejo prebavni trakt. Otrok lahko zaužije tudi liste strupenih sobnih rastlin (difenbahija, filodendron, božična zvezda …), zato jih odstranimo iz stanovanja ali jih postavimo tako, da jih otroci ne bodo mogli doseči. Majhnim otrokom ne dajemo jesti jedi, ki so pripravljene iz gob, saj so v Sloveniji zastrupitve otrok z gobami zelo pogoste!