Otrok postopoma odkriva nove načine za dosego cilja, povleče na primer prt na mizi in si tako približa skodelico ali odpre ventil na vodovodni armaturi, da priteče voda. V tej starosti nas začne otrok posnemati pri vsakdanjih opravilih in v kuhinji s štedilnika prevrne nase posodo z vročo tekočino (Rok Simon in Marjanovič-Umek, 2009).
Nasveti staršem
Opekline, ki jih povzročajo vroče tekočine, so najpogostejše vrste opeklin pri otrocih, sprejetih v bolnišnico. Če imamo majhne otroke, je priporočljivo, da ne uporabljamo namiznega prta, kadar imamo na mizi vročo hrano ali pijačo. Otrok se lahko opeče tudi med hranjenjem, zato vedno preverimo, da hrana ali pijača, ki mu jo ponudimo, ni prevroča. Pijača ali hrana, ki jo hladimo, naj bo zunaj dosega otrok.
Otrok je v tem obdobju radoveden in zanimiva mu je že skodelica, iz katere pijemo čaj ali kavo, po kateri lahko seže in se popari. Zato ne pijemo vročih napitkov, kadar držimo otroka v naročju in ne podajamo skodelic z vročo pijačo nad otrokovo glavo.
Majhnega otroka nikoli ne pustimo samega v kuhinji in ne dovolimo, da bi se v kuhinji igral z žogo, saj lahko nase prevrne posodo z vročo hrano ali tekočino. Med kuhanjem vedno uporabljamo zadnje kuhalne plošče, ročaje posod pa obrnemo proti zadnjemu delu štedilnika. Še bolje je, če v
Predšolski otroci, 2012 Predšolski otroci, 2012
Predšolski otroci, 2012
15
Preprečevanje poškodb
specializiranih trgovinah kupimo zaščitno ograjico za štedilnik, ki se namesti na štedilnik tako, da otrok ne more doseči posod in zliti nase vroče tekočine.
Otrok se lahko opari tudi v kopalni kadi, zato vselej preverimo temperaturo vode v kadi s
toplomerom ali vsaj s svojo podlahtjo in komolcem, preden damo otroka vanjo. Med kopanjem ga ves čas nadzorujemo, da se ne bi igral z vodovodnimi armaturami, odprl ventil za vročo vodo in se z njo oparil. Otroška koža se veliko hitreje opeče kot koža odraslega. Priporočljivo je, da na vodovodni armaturi uporabljamo termostat za nastavitev temperature vode in ga nastavimo na največ 50 stopinj Celzija (Position statement, 2010).
Opekline z vročimi predmeti so pri otrocih nekoliko manj pogoste. Kljub temu naj bo otrok v drugem prostoru, kadar likamo.
Lahko se nevarno opeče in/ali poškoduje, če med igro potegne nase vroč likalnik, ki stoji na mizi. Otroci lahko dobijo težke opekline tudi ob stiku z vročo pečjo ali drugimi grelnimi telesi, zato peč, pečico, vroče radiatorje in cevi prekrijemo z brisačami ali postavimo prednje kose pohištva. Otroka že zgodaj naučimo, da se jih ne sme dotikati. Pred kamin vedno postavimo zaščitno mrežo. Obstaja pa tudi velika nevarnost za požar, če otrok položi na vročo peč lahko vnetljive predmete.
V stanovanju lahko pride tudi do požara ali uhajanja plina. Vžigalice in vžigalnike shranjujemo zunaj dosega otrok. Redno pregledujmo grelne naprave, energetske vire in napeljavo, ki so pogosti povzročitelji požarov, če ne delujejo pravilno. Odkrite napake je treba čim prej odpraviti. V stanovanju je priporočljivo imeti ročni gasilni aparat, s katerim lahko hitro in enostavno pogasimo začetne in majhne požare (Sengolge and Vincenten, 2006).
V bivalnih prostorih namestimo detektor za dim, ki nas opozori na začetek požara v stanovanju, dodatno pa še detektor za CO in detektor za plin, ki se uporablja v gospodinjstvu.
Nasveti staršem, kako se pripravimo za primer požara in kako ravnamo, so podrobneje opisani v poglavju Otrok od rojstva do starosti 6 mesecev.
Zadušitve in utopitve
Otrok je pravi mali raziskovalec, ki se mu krog dosegljivih in zanj novih predmetov širi zaradi spretnejšega gibanja v prostoru. Tudi majhne predmete že natančno prijema, se z njimi na različne načine igra ter jih sebi ali otroku soigralcu poskuša vtakniti v nos, usta in ušesa. Uživa v igri „ku-ku“ in se skrije za plenico, odejo, časopis, včasih pa tudi v plastično vrečko, kar je nevarno za zadušitve (Rok Simon in Marjanovič-Umek, 2009).
Nasveti staršem
Majhni otroci se najpogosteje zadušijo s hrano ali različnimi drobnimi predmeti. Zato majhnega otroka nikoli ne pustimo samega med hranjenjem in ne dovolimo, da teka okrog s polnimi usti hrane (Choking, strangulation, 2009; A guide to safety counseling, 1994). Pri hranjenju po žlički je najbolje, da nam otrok sedi v naročju in ne v stolčku, da mu lahko hitro pomagamo, če se mu hrana zaleti in se začne dušiti. Starejše otroke moramo poučiti, da ne smejo dajati malčku nobene hrane brez našega nadzora, še posebej ne bonbonov, lizik, lešnikov, grozdja, korenčka, pokovke ... Otrokom, mlajšim od 5 let, nikoli ne smemo ponuditi arašidov, ker arašid zelo rad zdrsne v grlo, potuje po sapniku in obstane v pljučih.
Zaščitna ograjica za štedilnik
Vir: Preprečujmo poškodbe pri otrocih, IVZ
Predšolski otroci, 2012 Predšolski otroci, 2012
Predšolski otroci, 2012
16
Preprečevanje poškodb
Iz dosega otrok, mlajših od 3 let, odstranimo vse predmete, katerih premer je manjši od 3 cm, na primer gumbe, frnikole, kovance, koralde, okrogle baterije in druge drobne predmete, ki lahko zaprejo dihalne poti. Omare in predale, kjer hranimo drobne predmete, zaklenemo s ključem ali opremimo z varnostnim mehanizmom-zatičem tako, da jih otrok ne more odpreti.
Tudi plastične vrečke (vrečke za smeti, nakupovalne vrečke, vrečke od kupljenih igrač …) shranimo zunaj dosega otroka.
Varnostni mehanizem-zatič lahko uporabljamo le do približno 3. leta starosti oziroma dokler otrok ne zmore premakniti zatiča in odpreti omare ali predala.
Pogosto se otroci zadušijo z drobnimi deli pokvarjenih igrač ali z igračami, ki niso primerne otrokovi starosti. Ne dovolimo, da bi se otrok, mlajši od 3 let, igral z igračami starejših otrok, še posebej, če imajo drobne dele, ki se z lahkoto odstranijo. Bodimo pozorni na oznako na igrači, na kateri piše, za katero starost otroka je igrača primerna (Uredba o varnosti igrač, 2011). Posebej nevarne so drobne igračke, pakirane skupaj s hrano, ki običajno niso primerne za otroke, mlajše od 3 let (Sengolge and Vincenten, 2006). Otrok se lahko zaduši tudi z nenapihnjenim balonom iz lateksa ali z delci balona, ko le-ta poči, zato otrokom do 8. leta starosti ne dovolimo, da bi sami napihovali balone ali se igrali z nenapihnjenimi baloni.
Kljub temu da smo izbrali varno igračo, ki je primerna otrokovi starosti, pa se nevarnostim še nismo povsem izognili. Nekoč varne igrače se lahko spremenijo v nevarne, če se poškodujejo, razbijejo ali raztrgajo, zato igrače redno pregledujmo in odstranimo poškodovane (Toy Safety Tips, 2007).
Otrok, mlajši od 2 let, naj ne spi v postelji staršev, ker lahko pride do stisnjenja med rob postelje in steno ali pohištvo, lahko se tudi zaduši z mehkimi blazinami ali odejami.
Do zadušitve pa lahko pride tudi v otroški posteljici, zato v posteljico ne dajemo blazin ali odej, vzmetnico pa vedno prekrijemo z bombažno rjuho, ki se tesno prilega. Ne uporabljajmo plastične prevleke za vzmetnico.
Vzmetnica se mora tesno prilegati okvirju posteljice. Ob robu posteljice, med vzmetnico in ograjo posteljice, ne sme biti več kot 4 cm razmika, ker se otrokova glava lahko ujame v špranjo med njima in se otrok zaduši. Presledek med navpičnimi letvicami na ograji posteljice mora biti od 4,5 do 6,5 cm, da otrok ne more potisniti glave skozi odprtino, ker se lahko zadavi. Ko se otrok začne dvigovati na kolena, postanejo nevarni tudi okrogli ali drugače oblikovani okraski na vogalih posteljice, saj se lahko otrokovo oblačilo zatakne ob okraske in povzroči zadavitev otroka.
Majhen otrok se lahko zaduši tudi v otroškem zložljivem vozičku ali v visokem stolčku, saj lahko zdrsne skozi odprtino za noge, glava pa se mu zatakne med sedež vozička oziroma stolčka in sprednje naslonjalo za roke. Zato mora biti otrok vedno, kadar sedi v visokem stolčku ali vozičku, pripet s 3- ali 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Sistem varnostnih pasov mora imeti obvezno pas za med noge, ki preprečuje, da bi otrok zdrsnil s stolčka oziroma vozička (Sengolge and Vincenten, 2006).
Posteljice, stajice, visokega stolčka ali otroškega vozička ne postavljamo v bližino vrvic, ki običajno visijo z zaves ali žaluzij. Prav tako v posteljico ali stajico ne obešamo igrač na dolgih vrvicah ali zankah, ker se otrok z vrvico lahko zadavi.
Otroku izberimo oblačila brez trakov in vrvic, ker se otrok lahko z njimi zadavi. Zaradi istega razloga otroku ne obešamo okrog vratu dudke ali igračke na vrvici.
Majhni otroci se lahko utopijo že v nekaj centimetrov globoki vodi v kopalni kadi, bazenčku, vedru, stranišču, luži ali mlaki. Zato vedra in druge posode napolnjene z vodo izpraznimo takoj, ko jih prenehamo uporabljati in jih pospravimo zunaj dosega otrok. Straniščno školjko vedno pokrijemo s pokrovom, pokrov pa zapremo še s posebnim varovalom za zapiranje pokrova.
Varovalo lahko uporabljamo za varno zapiranje pokrova le dokler otrok ne zmore sam odpreti varovala.
Otrok, ki se utaplja, ne kriči na pomoč in ne dela hrupa. Nikoli ne puščajmo majhnega otoka samega ali z drugimi otroki v kopalni kadi ali bazenčku brez nadzora - niti toliko časa ne, da odgovorimo na telefon ali hišni zvonec. Otroka imejmo ves čas na dosegu rok, če moramo oditi, pa ga vzemimo s seboj. To velja tudi, kadar je v kopalni kadi otrok nameščen v kopalnem stolčku, ker le-ta ne more nadomestiti nadzora odrasle osebe (Sengolge and Vincenten, 2006).
Predšolski otroci, 2012 Predšolski otroci, 2012
Predšolski otroci, 2012
17
Preprečevanje poškodb
Kopalni stolček
Kopalni stolček ni varnostni pripomoček in ne preprečuje, da bi se otrok v kopalni kadi utopil. Kopalni stolček ima običajno 3 ali 4 gumijaste čepke, ki se prisesajo na dno kopalne kadi. Če čepki nenadoma popustijo, se lahko otrok skupaj s kopalnim stolčkom prevrne in potopi. Prav tako lahko otrok zdrsne s položnega kopalnega stolčka in se potopi pod njega (Sengolge and Vincenten, 2006).
Otroke privlači voda, zato pogosto padejo v bazen, potok, reko, jezero, morje. Otroka čim prej naučimo plavati. Od 3. leta dalje ga že lahko vpišemo v tečaj plavanja, ki ga vodijo usposobljeni učitelji plavanja, vendar zaradi tega otrok še ne bo varen pred utopitvijo. Zato otroka nikoli ne puščajmo samega in brez nadzora odrasle osebe ob bazenu, v toplicah, na obali jezera ali morja in ob nezavarovanih vodnih površinah v bližini doma. Iz bazena odstranimo vse igrače takoj, ko se otrok z njimi ne igra več. Plavajoče igrače lahko pritegnejo otroka, da se steguje za njimi in pri tem pade v vodo.
Če imamo svoj bazen, ga z vseh štirih strani obdajmo z ograjo tako, da bo bazen popolnoma ločen od hiše in dvorišča. Ograja naj bo visoka najmanj 120 cm. Ima naj samo pokončne letvice, presledek med njimi pa mora biti od 4,5 od 6,5 cm. V ograji ne sme biti odprtin, ki bi bile večje od 33 cm krat 6,5 cm. Vrata ograje se morajo samodejno zapirati z avtomatsko ključavnico, ki mora biti zunaj dosega otrok. Izkazalo se je, da prekrivanje bazena z zaščitno prevleko ni učinkovito pri preprečevanju utopitev najmlajših otrok, saj otroci poskusijo hoditi po prevleki in lahko ostanejo ujeti pod njo. Prekriti bazeni predstavljajo nevarnost tudi po končani kopalni sezoni, zato naj bo ograja okrog bazena zaklenjena skozi vse leto (Drowning, 2009).
Na čolnu otroku vedno nadenimo starosti primeren atestiran rešilni jopič ne glede na dolžino potovanja in velikost čolna. Nikoli ne uporabljajmo napihljivih obročev in rokavčkov namesto rešilnega jopiča. Na enega otroka, ki ne zna plavati, naj bo na čolnu vsaj en odrasel plavalec (Water safety for parents, 2007).