2.3.1 DEFINICIJE DRUŽIN
Vsak posameznik ve, kaj je družina. Pa vendar se sodelujoči v strokovnih in znanstvenih diskusijah že dobri dve desetletji intenzivno ukvarjajo s pojmom družine in s tem, kaj naj bi pojem pokrival (Rener, 2006).
Nekateri družino definirajo partnerje z otroki, drugi pravijo, da je družina lahko tudi brez njih. Obstaja veliko trditev o tem, da morata biti partnerja med seboj povezana z zakonsko zvezo, ali o tem, da le živita v skupnem gospodinjstvu.
Navedla bom nekaj definicij družine:
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list Republike Slovenije, 2004):
»Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.«
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 1970: 514) najdemo definicijo, ki pravi, da je družina zakonski par z otroki ali brez njih. To pomeni, da npr. en starš z otrokom ne predstavlja družine. Otrok potrebuje oba starša, da se lahko štejejo med družino. Definicija poudarja tudi zakonsko zvezo. S tem zanemarja partnerja z otroki, ki živita skupaj, a nista poročena.
Statistična definicija družine (Keilman v Rener, 2006: 15) pravi: »Družino definiramo v ožjem smislu kot jedrno družino, to sta dve osebi ali več oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in so med seboj povezane z zakonsko zvezo, kohabilitacijo ali starševskim razmerjem.« Z razliko od definicije iz SSKJ, pa Keilmanova definicija trdi nasprotno. Med družine uvršča tudi enostarševske družine in neporočene pare.
Keilmanovi definiciji pa je podobna definicija, ki jo zagovarjajo Nowotny, Fux in Pinnelli (v Rener, 2006: 16): »Družino definiramo kot skupino oseb, ki živi v skupnem gospodinjstvu in jo sestavlja vsaj en otrok in vsaj ena odrasla oseba ter je med seboj povezana z zakonsko zvezo ali s kohabilitacijo in starševskim razmerjem.«
Družina je skupnost oseb na različnih stopnjah razvoja, skupnost, ki skrbi za otroke (Tomori, 1994: 18). Poudarjeno je, da družino sestavlja skupina ljudi, v katero so vključeni otroci. Ni pomembna zakonska zveza ali število staršev, pomembno je le, da so v skupino vključeni otroci.
Bogdan Lešnik (v Rener, 1995: 11) opredeli družino kot skupino ljudi, ki je na zakonit način povezana v sistem ženitnih in sorodstvenih vezi in na urejen način opravlja določeno delo. Temu delu rečemo biološka in družbena reprodukcija, to je rojevanje in vzgoja otrok.
Skupina ljudi je v pravem pomenu družina le takrat, ko partnerja skleneta zakonsko zvezo in imata otroke. Ker ne omenja le staršev in otrok, so v družini lahko všteti tudi stari starši in ostali sorodniki (teta, stric). Tako lahko kot družino štejemo tudi razširjeno družino.
Za diplomsko nalogo sem uporabljala definicijo družine, ki jo zagovarjajo Nowotny, Fux in Pinnelli (v Rener, 2006: 16): »Družino definiramo kot skupino oseb, ki živi v
skupnem gospodinjstvu in jo sestavlja vsaj en otrok in vsaj ena odrasla oseba ter je med seboj povezana z zakonsko zvezo ali s kohabilitacijo in starševskim razmerjem.«
2.3.2 TIPI DRUŽIN
Tako kot so definicije družine različne, se tudi tipi družine med avtorji razlikujejo.
Nekateri ločujejo med dvema tipoma, drugi so bolj natančni in zato razvrščajo družine na več različnih tipov.
V Statističnem uradu Republike Slovenije (Popis, 2002) razlikujejo med naslednjimi tipi družin:
1. zakonski par brez otrok, 2. zakonski par z otroki, 3. mati z otroki,
4. oče z otroki,
5. zunajzakonska partnerja brez otrok, 6. zunajzakonska partnerja z otroki.
Keilman (v Rener, 2006: 15) loči tri tipe družin:
1. družine zakonskih parov z otroki ali brez njih,
2. neporočeni (kohabitirajoči) pari z otroki ali brez njih,
3. matere z otrokom/otroki, očetje z otrokom/otroki (pri čemer mora z enim od staršev živeti vsaj en otrok).
Ti tipi v družino ne vključujejo starih staršev in ostalih sorodnikov (teta, stric). Kot družina sta lahko že partnerja brez otrok. Tem trditvam nasprotuje OZN (Organizacija združenih narodov), saj morajo vsi njihovi tipi družin vključevati tudi otroka (Cseh-Szombathy v Rener, 2006: 17):
1. jedrne družine: biološke in socialne jedrne družine staršev in otrok, enostarševske družine in adoptivne družine (družine s posvojenimi otroki in družine z najdenčki),
2. razširjene družine: tri in večgeneracijske družine, poligamne razširjene družine in plemenske razširjene družine,
3. reorganizirane družine: dopolnjene ali vzpostavljene družine, življenje v skupnostih in reorganizirane družine istospolnih partnerjev.
Obširjene je tipe družin razvrstila Brownova (v Rener, 2006: 17):
1. jedrne družine - družine dveh staršev in otrok,
2. klasične razširjene družine - vertikalno in horizontalno razširjene družine ter družine, sestavljene iz več jedrnih družin, ki jih povezujejo sorodstveno razmerje in strnjena lokacija bivanja,
3. modificirane razširjene družine - družine, ki so geografsko ločene, vendar vzdržujejo redne sorodniške stike in si nudijo vzajemno oporo,
4. enostarševske družine,
5. reorganizirane družine - ponovno vzpostavljene družine oziroma družine, v katerih je vsaj eden od staršev socialni, ne pa tudi biološki starš.
Cseh-Szombathy je z razliko od Brownove enostarševsko družino vključil med jedrno.
Še bolj posplošeno pa je tipe družin razdelila Renerjeva (2006: 16), saj loči le dva tipa družin:
1. jedrne družine - dvostarševske, enostarševske in reorganizirane družine, 2. razširjene družine - klasične in razpršene razširjene družine.
Za diplomsko nalogo bom uporabljala definicijo tipov družin, ki jo navaja OZN (Cseh-Szombathy v Rener, 2006: 17): »Jedrne družine: biološke in socialne jedrne družine staršev in otrok, enostarševske družine in adoptivne družine (družine s posvojenimi otroki in družine z najdenčki); razširjene družine: tri in večgeneracijske družine, poligamne razširjene družine in plemenske razširjene družine; reorganizirane družine:
dopolnjene ali vzpostavljene družine, življenje v skupnostih in reorganizirane družine istospolnih partnerjev.«