Družinsko okolje in glasbeni interesi

Okolje, v katerem otrok odrašča, sestavljajo ljudje, ki so del otrokovega vsakdana. To so tiste osebe, ki otroku ponujajo možnost spontanega izražanja njegove kreativnosti in edinstvenosti.

Starši so otrokovi prvi mentorji, voditelji, ki ustvarjajo priložnosti in izzive za pridobivanje novih znanj in izkušenj.

Na otrokov razvoj, razgledanost, kreativnost, uspeh v veliki meri vpliva način življenja družine, v kateri otroci odraščajo (Meško, 2003). Družina vpliva tudi na razvoj otrokove motivacije, saj s pomočjo raznih dejavnikov (prepovedi, nagrade, spodbude) omogoča ali zavira otrokovo vedoželjnost, željo po odkrivanju in raziskovanju novega. Intelektualno nespodbudno okolje, za katerega so značilni negativni vplivi, kot je npr. gmotna stiska staršev, psihične obremenitve, konfliktnost, se prav gotovo negativno odraža na otroku. Zato je pomembno, da otrok odrašča v spodbudni, pozitivni družinski klimi, primernem vzgojnem stilu, ustrezni skrbi za intelektualni razvoj in kulturnem udejstvovanju družine ter bogatem učno didaktičnem okolju. Vedeti pa moramo, da je v veliki meri vse to pogojeno tudi s finančnimi zmožnostmi družine, navadami staršev in z možnostmi obiska kulturnih ustanov v njihovi okolici (prav tam).

Tudi stopnja izražanja interesa v glasbenih dejavnostih in stopnja razvoja glasbenih sposobnosti sta v tesni povezavi s prvimi glasbenimi izkušnjami v družinskem okolju. Vsak posameznik se rodi z določenimi glasbenimi predispozicijami, in pozitivni dražljaji, ki jih

lahko najdemo tudi v družinskem okolju, pripeljejo do razvoja glasbenih kompetenc (Hodges, 2002).

Zato je tudi na področju poslušanja glasbe pomembno, da se otroku že v predšolskem obdobju ponudi široko paleto različnih glasbenih zvrsti (Denac, 2012). Ugotovljeno je namreč (Denac, 2006), da že otroci v predšolskem obdobju izražajo podoben interes za poslušanje različnih glasbenih zvrsti in žanrov tako doma kot tudi v vrtcu. Avtorica O. Denac (2006) je z raziskavo, v katero je vključila vzgojitelje predšolskih otrok, 5- in 6- let stare otroke in njihove starše, ugotovila, da veliko otrok ne izraža interesa za glasbeno dejavnost poslušanja glasbe. Svojo raziskavo je primerjala s podobno raziskavo N. Temmerman (2000) in prišla do spoznanja, da so glasbene dejavnosti, ki otrokom omogočajo svobodo pri gibanju, pevskem poustvarjanju in eksperimentiranju z zvokom, bolj priljubljene od »pasivnih« dejavnosti, kot je poslušanje glasbe. Vzroki za to so lahko neustrezna motivacija za tovrstne dejavnosti, pomanjkanje interesa vzgojiteljev za poslušanje glasbe in neustrezna izbira glasbenih vsebin.

O. Denac (2006) je ugotovila tudi, da otroci doma izražajo večje zanimanje za poslušanje glasbe kakor v vrtcu. Razlog za to je najverjetneje možnost svobodne izbire glasbe v domačem okolju, možnost pasivnega poslušanja glasbe (kot zvočno kuliso) in interes staršev, ki vpliva na otroke. Avtorica (prav tam) je v raziskavi izvedla tudi test, s katerim je ugotavljala interes otrok za različne glasbene zvrsti. Ugotovila je, da otroci v predšolskem obdobju tako v vrtcu kot doma najraje poslušajo zabavno in narodno-zabavno glasbo, manj pa klasično in ljudsko glasbo.

O. Denac (2010) pravi, da je prav predšolsko obdobje pomembno za spodbujanje vseh glasbenih dejavnosti, saj pozitivne glasbene izkušnje v tem obdobju lahko vplivajo na sprejetje glasbenih del z umetniško vrednostjo in formuliranje odnosa do celostne glasbene kulture pri starejših otrocih, mladostnikih in odraslih osebah. S skrbno postavitvijo glasbeno bogatega okolja lahko tako predšolsko okolje/vrtec goji glasbene sposobnosti in vsem ponuja prijetne priložnosti (Shuterland, 2015).

B. Rotar Pance (2006) govori o tem, kako je za otrokovo splošno in glasbenoizobraževalno motivacijo pomembno, kako starši reagirajo na njegove interese. Če otroka pri odkrivanju zvočnega okolja omejujejo ali pa ga pri tem celo kaznujejo, bo na podlagi negativnih izkušenj njegov glasbeni interes ugašal. Tako se njegove glasbene sposobnosti ne bodo mogle ustrezno razvijati, saj jih ne bo smel ali mogel aktivirati. Če pa starši otroka spodbujajo pri

raziskovanju zvočnega sveta, mu odgovarjajo na zastavljena vprašanja in mu omogočajo odkrivanje raznovrstnih glasbenih.

N. Temmerman (1993) je v 3- letno raziskavo vpliva družinskega okolja na odnos do glasbe zajela študente 1. letnika fakultete, ki izobražuje bodoče učitelje razrednega pouka. Ugotovila je, da imajo pozitivne glasbene izkušnje iz otroštva odločilen vpliv na odnos do glasbe kasneje v življenju. Študenti so glasbene izkušnje, ki so jih pridobili v predšolskem obdobju in na razredni stopnji, ocenili najvišje, tiste, ki so jih pridobili v času šolanja na predmetni stopnji in v srednji šoli, pa nekoliko slabše. Slednje izkušnje so utemeljili z odgovori: veliko teorije brez praktičnih dejavnosti; negativen odnos učitelja do učencev s slabše razvitimi sposobnostmi; obvezno sodelovanje na javnih nastopih.

Tudi drugi avtorji izpostavljajo pomen spodbudnega domačega okolja za razvoj interesa do različnih glasbenih dejavnosti in razvoj glasbenih sposobnosti.

M. Manturzewska (1995, v Gembris in Davidson, 2002) je preiskovala družinsko glasbeno ozadje pri razvoju glasbenih sposobnosti otrok. Zaključila je, da je družinsko okolje najvplivnejši faktor glasbenega udejstvovanja otrok na področju klasične glasbe. Na podlagi preučevanja primerov glasbeno uspešnih otrok je podala naslednje ugotovitve:

– starši morajo spodbujati svoje otroke pri glasbenem izobraževanju;

– organizacija otrokovega časa (glasbene vaje, učenje ipd.) mora biti premišljena;

– vsaj ena oseba v družini mora verjeti v potencial svojega otroka;

– glasba mora biti pomembna vrednota v družinskem okolju;

– otroke morajo starši nagraditi in spodbuditi že ob manjših uspehih;

– starši morajo imeti nadzor nad glasbenim udejstvovanjem svojih otrok;

– med družinskimi glasbenimi dejavnostmi mora biti pozitivno emocionalno ozračje;

– obstajati mora globlja povezanost med starši in glasbenimi učitelji;

– starši in otroci morajo imeti željo investirati čas in trud v glasbene aktivnosti.

Do podobnih ugotovitev sta prišla tudi Harrison in Pound (1996), ki sta raziskovala, kakšne izkušnje so imeli uspešni glasbeniki kot otroci. Ugotovila sta naslednje pomembne elemente:

– glasbeniki so navadno odraščali v glasbenem okolju;

– že v zgodnjem otroštvu je bila glasba del njihovega vsakdana;

– veliko odraslih oseb, s katerimi so prišli v stik, je bilo glasbeno dejavnih;

– pričakovanja družine so bila, da se bodo vsi otroci razvili v glasbenike;

– pogosto so imeli prost dostop do glasbil;

– imeli so čas raziskati izrazne in tehnične možnosti glasbil;

– dovoljeno jim je bilo, da sodelujejo pri splošnem glasbenem ustvarjanju;

– že v zgodnjem otroštvu so imeli priložnost petja in igranja z drugimi;

– osnovni poudarek njihovega glasbenega udejstvovanja je bil na uživanju, in ne na pridobivanju tehničnega znanja.

Kljub vsem omenjenim dejstvom pa obstajajo tudi izjeme nekaterih uspešnih glasbenikov (npr. Luis Armstrong), ki niso imeli podpore staršev v času njihovega razvoja glasbenih sposobnosti, pa tudi glasbene izobrazbe ne. Ti primeri kažejo tudi na vpliv drugih faktorjev, kot so zgodnje redno izpostavljanje glasbenim dražljajem, redno in večurno dnevno urjenje in vadba inštrumentov ter visoka stopnja notranje motiviranosti (Davidson, Howe in Sloboda, 1997).

Shuter Dyson in Gabriel´s (1981) sta v eni izmed raziskav preučevala naslednje vplive domačega okolja na razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti: starševsko petje, igranje inštrumentov, število inštrumentov doma, odnos staršev do glasbe, glasbena izobrazba staršev, glasbeno udejstvovanje drugih družinskih članov. Ugotovila sta pozitivno korelacijo med naštetimi aspekti in otrokovimi točkami na standardiziranih testih glasbenih sposobnosti, pa tudi na drugih merjenjih melodičnih razlikovanj, ritmičnih sposobnosti, petju idr.

Gordon (1990) je prišel do ugotovitev, da stimulativno družinsko okolje lahko vpliva na razvoj glasbenih sposobnosti otroka v primeru, da se z njim individualno ukvarjamo. Prišel je tudi do spoznanja, da je glasbena izobrazba staršev eden izmed ključnih faktorjev v otrokovem razvoju.

Hiter razvoj sodobne tehnologije močno vpliva na spremembe, povezane z uživanjem v glasbi znotraj družine. Avtorica K. Zadnik (2011) navaja, da hitrorastoči razvoj sodobne tehnologije močno vpliva na glasbeno udejstvovanje znotraj družine. Tako so npr. primarno vlogo petja v družini že nadomestili moderni mediji (Zadnik, Koren, Sicherl Kafol, 2015). Posledično je potrebno v domačem okolju zato vzpostaviti še večjo potrebo po aktivnem petju in poslušanju glasbe. Izbor glasbenih del otrok je namreč v tesni povezavi z glasbenimi interesi njihovih staršev. Njihov izbor bo oblikoval glasbeno okolje, ki ga bo otrok počasi ponotranjil v

procesu inkulturalizacije (prav tam). Družinsko glasbeno okolje v zgodnjem otroštvu vpliva tudi na glasbene interese otroka med osnovnošolskim izobraževanjem, kar lahko po mnenju B. Oblak (1995) podpira ali zavira cilje glasbene umetnosti (prav tam).

Davidson, Howe in Sloboda (1996) so izvedli raziskavo, kjer so ugotavljali vpliv sodelovanja staršev pri glasbenih aktivnosti svojih otrok. Rezultati so pokazali, da so imeli otroci, ki so bili pri glasbenem udejstvovanju najuspešnejši, najvišjo podporo svojih staršev. Ti starši so prisostvovali na glasbenih vajah, si delali zapiske in se o delu svojih otrok redno pogovarjali tudi z glasbenimi učitelji. Obdobje sodelovanja staršev pri glasbenem udejstvovanju njihovih otrok je trajalo kar 12 let. V raziskavi so avtorji ugotovili tudi, da so imeli otroci, ki so bili najmanj uspešni pri glasbenem udejstvovanju, najmanj podpore s starševske strani v zgodnjem otroštvu. Kot povzetek raziskave so avtorji zapisali, da imajo tako starši odločilen vpliv na razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti.

Vsa predhodna spoznanja o vplivu družinskega okolja na razvoj glasbenih sposobnosti otroka je potrdila tudi nedavna raziskava domačih strokovnjakov na področju glasbene didaktike (Zadnik, Koren, Sicherl Kafol, 2015). 6- mesečni projekt, imenovan Glasbene urice za najmlajše, je zajemal otroke, stare od šest mesecev do tretjega leta, in njihove starše, ki so aktivno sodelovali pri glasbenih dejavnostih v izobraževalnem programu in doma. Z raziskavo so želeli ugotoviti, v kolikšni meri glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti, kakšno je počutje staršev med izvajanjem različnih glasbenih dejavnosti ter ali starši potem te aktivnosti izvajajo tudi z otroki v domačem okolju. Rezultati so pokazali, da imajo struktura glasbenega učenja, ponavljajoče glasbene dejavnosti ter okoliščine, v katere so vključeni tudi starši, pozitiven vpliv na otrokov glasbeni razvoj. Otroci so namreč dosegli napredek v razvoju ritmičnih in melodičnih sposobnosti, pa tudi napredek v razvoju slušne občutljivosti. Starši so bili hvaležni za možnost sodelovanja pri glasbenih aktivnostih svojih otrok. Raziskava je pokazala tudi, da so starši glasbene dejavnosti, ki so jih spoznali v programu, kasneje izvajali tudi v domačem okolju.

Spoznanja splošne razvojne literature so, da imajo vpliv na otrokov razvoj tudi bratje in sestre. Starejši bratje in sestre naj bi prikazovali več »učiteljskega« vedenja do svojih mlajših bratov in sester (Berndt in Bulleit, 1985, v Davidson, Howe in Sloboda, 1997), mlajši bratje in sestre pa naj bi svoje starejše sorojence tako tudi jemali (Dunn in Kendrick, 1982, v prav tam) in jih posnemali (Abramovitch, 1979, v prav tam).

Davidson, Howe in Sloboda (1997) so preučevali vpliv sorojencev na razvoj glasbenih sposobnosti otrok. Korespondenti so morali oceniti vpliv vseh bratov in sester v družini in navesti tudi vrsto vpliva (npr. sorojenci me navdušujejo, spodbujajo ipd.). Rezultati so pokazali, da imajo sorojenci pozitiven ali nevtralen vpliv na otrokove glasbene sposobnosti ter da na njihov razvoj ne vplivajo starost, spol ali igranje inštrumenta sorojencev.