Poslušanje glasbe je z didaktičnega, psihološkega ali fiziološkega vidika ena najkompleksnejših dejavnosti pri glasbenem pouku (Ajtnik, 2001), zato ima v posodobljenem učnem načrtu za glasbeno umetnost pomembno mesto (Učni načrt, 2011). Že v opredelitvi predmeta (prav tam) ponuja glasbena umetnost učencem »temeljne izkušnje za aktivno in selektivno poslušanje glasbe v medijih in na prireditvah« (Učni načrt, 2011, str. 4). »Z interakcijo izvajanja in ustvarjanja pa spodbuja sodelovanje v pevskih zborih, drugih glasbenih skupinah in dejavnostih ter motivira za vseživljenjsko izobraževanje. Poleg tega glasbena umetnost skozi glasbene metode izvajanja, poslušanja in ustvarjanja omogoča sprejemanje različnih oblik glasbe ter njeno presojanje in vrednotenje« (prav tam). V opredelitvi predmeta je v povezavi z glasbeno dejavnostjo poslušanja še zapisano, da »glasba v šoli sooblikuje zdravo zvočno okolje, spodbuja samodisciplino, ustvarjalnost, estetsko občutljivost, umetniško izražanje ter sodelovanje v ožjem in širšem družbenem okolju« (Učni načrt, 2011, str. 4).
Cilji poslušanja glasbe po Učnem načrtu (2011) so usmerjeni v razvoj pozornega poslušalca, ki izbira glasbo za različne priložnosti. Splošni cilji predmeta Glasbena umetnost, ki se navezujejo na glasbeno dejavnost poslušanja, so:
– vzbujanje radovednosti ter razvijanje interesa in aktivnega odnosa do glasbe;
– oblikovanje pozitivnega odnosa do nacionalne in svetovne glasbene dediščine;
– razvijanje občutljivosti in strpnosti do različnih glasbenih kultur ter tistih, ki to glasbo tudi izvajajo;
– poznavanje glasbene literature, ustvarjalcev in poustvarjalcev ter zakonitosti glasbenega jezika;
– razvoj kritične presoje in vrednotenja glasbe;
– spodbujanje estetskega razvoja z dejavnostmi glasbenega izvajanja, poslušanja in ustvarjanja;
– razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti z aktivnimi oblikami in metodami dela;
– vzgajanje za ustvarjanje in ohranjanje zdravega zvočnega okolja ter preprečevanja zvočne onesnaženosti;
– gibalno-rajalno, plesno, likovno in besedno izražanje glasbenih doživetij in predstav;
– razvijanje smiselne in kritične uporabe sodobne tehnologije;
– razvoj čustvene inteligence kot temeljnega pogoja za učenje ter čustveno-socialno zrelost otrok.
Posebna pozornost je v Učnem načrtu (2011) namenjena poslušanju kot glasbeni dejavnosti, v okviru katere učenci razvijajo sposobnost pozornega poslušanja, ki vključuje poglabljanje doživljanja, zaznavo izraznih prvin, izvajalskih sredstev, oblik in vsebin. S tem se posledično dolgotrajno razvija posluh za estetsko oblikovanje in vrednotenje različnih glasbenih del ter glasbeni okus.
V drugem triletju osnovne šole je značilen prehod od glasbenih izkušenj k razumevanju temeljnih izraznih prvin, zakonitosti in glasbenokulturnih okolij. Glasbene zmožnosti, ki so jih učenci razvili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, omogočajo, da učitelj izbira kompleksnejše glasbene vsebine (Učni načrt, 2011, str. 19). Otroci v tem obdobju razvijajo analitične zaznave med tonskimi odnosi, trajanji in višinami. Analiza poteka z neposredno komunikacijo z glasbenim delom. Analitično glasbeno mišljenje vpliva na kakovost poslušanja, zbranost, pozornost in glasbeni spomin. Z izkušnjami se postopoma oblikuje tudi sposobnost estetskega oblikovanja. Zato v drugem triletju posebno pozornost namenjamo kontinuiranemu razvoju glasbenih sposobnosti, urjenju izvajalskih sposobnosti, razvoju
harmonskega posluha, občutljivosti za skladnost sozvočij, poglabljanju doživetij in analitični zaznavi (prav tam).
Operativni cilji v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, vezani na glasbeno dejavnost poslušanja, so:
– Učenci poslušajo vokalno, inštrumentalno in vokalno-inštrumentalno glasbo in ob tem:
– poglabljajo doživetja in jih izražajo glasbeno, likovno, besedno in gibalno;
– poglabljajo zaznavo izvajalskih sredstev (pevski glasovi, inštrumenti, zasedbe);
– poglabljajo zaznavo izraznih prvin (ritem, melodija, oblika, tempo, dinamika, zvočna barva) in oblikovnih značilnosti;
– poglabljajo koncentracijo, zbranost in pozornost.
– Ob poslušanju in izvajanju vzporednih dejavnosti poglabljajo doživljanje in glasbene predstave.
– Ob vnovičnem poslušanju spremljajo potek skladbe ali posameznega dela z lastnimi, ljudskimi ali orffovimi inštrumenti.
– Ob pozornem poslušanju poglabljajo predstave o tonskih trajanjih, višinah, metričnih enotah ali tonalitetah.
– Slušno prepoznavajo glasbila po zvočni barvi in jih razvrščajo v inštrumentalne skupine.
– Doživljajsko-analitično poslušajo eno- in dvoglasne ljudske in umetne pesmi ter prepoznajo zvočnost instrumentalnih zasedb, instrumentalnih skupin, zvrsti in žanrov (umetniška, klasična, resna, programska in absolutna glasba, zabavna, popularna in plesna glasba, filmska glasba).
– Z digitalno tehnologijo izbirajo in poslušajo glasbo ter urejajo zvočne zapise.
– Razumejo in uporabljajo pojme: ljudska in umetna glasba; pevski zbor; otroški, mladinski, ženski, moški, mešani pevski zbor; pevska skupina; pevski glasovi: sopran, mezzosopran, alt, tenor, bariton, bas; ljudska glasbila; inštrumenti s tipkami, elektronski inštrumenti;
sestavi (zasedbe).
– Poznajo in obiščejo glasbene ustanove: glasbeno šolo, ljudske godce in društva, ki se ukvarjajo z ljudsko glasbo, glasbene prireditve, Slovensko filharmonijo, CD ali SNG (Učni načrt, 2011, str. 8–9).
Na podlagi ciljev Učni načrt (2011) navaja predloge tematskih sklopov za 4. razred, ki so učitelju lahko v pomoč pri načrtovanju učnega procesa: Pojemo doma in v šoli; Zapisi tonskih višin in trajanj v ljudskih pesmih; Druženje ob glasbi; Zapisovanje ritmičnih trajanj;
Zapisovanje tonskih višin; Pojemo enoglasno in dvoglasno; Šolski pevski zbor; Odkrivamo
glasbeno dediščino; Ljudska pesem, glasbila in ples; Glasba za praznike; V glasbeni šoli;
Glasba na prireditvah; Na koncertu; Spoznavanje glasbenih oblik; Note nakazujejo višje in nižje, daljše in krajše tone; Pesmarice; Umetno glasbo ustvarjajo skladatelji; Glasba ima svoje oblike: pesem, kanon, rondo; Poslušamo glasbo; Poslušamo pevske skupine in zbore;
Poslušamo skladbe za inštrumente; Glasba v življenju narave; Glasbena pravljica; Opera, baletna glasba, filmska glasba; Ustvarjamo glasbo; Uporabljamo digitalno tehnologijo (prav tam, str. 22–23).