Dr. Livija Knaf li~
P o j e m d r u ` i n s k e p i s m e n o s t i
Dru`inska pismenost zajema vse na~ine in situacije, v katerih dru`inski ~lani rabijo bralne, pisne in ra~unske spretnosti v dru`inski skupnosti v vsakodnevnem `ivljenju, vklju~uje pa tudi bralno kulturo in navade, povezane s pismenostjo.
Spoznanje o pomenu dru`inske pismenosti pri opismenjevanju otrok, se je razvilo na podlagi rezultatov raziskav o vzrokih {olskega neuspeha, s katerimi so ugotavlja-li vedno ve~ji pomen dru`inskega in medgeneracijskega u~enja. Ugotovitve se lah-ko zdru`ijo v dve skupini. V prvi skupini so ugotovitve, da raven pismenosti star{ev neposredno vpliva na razvoj in rabo bralnih in pisnih spretnosti pri njihovih otrocih.
Bralne spodbude iz doma~ega okolja in obkro`enost z bralnimi gradivi oblikujejo otrokovo spoznanje o uporabnosti branja in pisanja. Vi{je stopnje izobrazbe in z nji-mi povezane vi{je ravni pismenosti omogo~ajo star{em, da ve~ sodelujejo pri opi-smenjevanju svojih otrok, jih motivirajo za u~enje in uvajajo v {olsko delo. V drugi skupini pa so ugotovitve, da na razvoj pismenosti v dru`ini vpliva dru`bena in kul-turna razdalja med dru`ino in {olo. To razdaljo otroci in star{i v~asih do`ivljajo kot nepremostljivo, kar je lahko posledica negativnih izku{enj s {olo ali pa domneve, da je pismenost zanje nedosegljiva zaradi dru`benih in kulturnih razlik, institucionalnih ovir itd. V primerih, ko zaradi `ivljenjskih izku{enj in okolja, npr. rev{~ine, star{i ni-majo mo`nosti prepoznavanja uporabnosti bralnih, pisnih in ra~unskih spretnosti, te`ko spodbujajo svoje otroke pri opismenjevanju in imajo ob~utek, da za razvija-nje pismenosti »pla~ujejo previsoko ceno«.
U g o t o v i t v e m e d n a r o d n e r a z i s k a v e o d r u ` i n s k i p i s m e n o s t i
V raziskavah o pismenosti se vedno ve~ pozornosti posve~a preu~evanju povezano-sti med pismenostjo star{ev in otrok. Dose`ena raven pismenopovezano-sti odraslih je v veliki meri odvisna od ravni pismenosti njihovih star{ev in od zna~ilnosti okolja, v katerem so odra{~ali (dostopnost bralnega gradiva, bli`ina in uporabljanje knji`nic). Izsledki ka`ejo, da se raven pismenosti, ki jo dose`ejo otroci, ve~inoma ujema z ravnijo pi-smenosti njihovih star{ev ter da se dolo~ena raven pipi-smenosti znotraj dru`in med-generacijsko ohranja.
PISMENOST, PARTICIPACIJA INDRU@BAZNANJA
V mednarodni raziskavi o pismenosti odraslih, v kateri je sodelovala tudi Slovenija (OECD, 2000), so se potrdile ugotovitve o povezanosti med pismenostjo star{ev in otrok. Eden pomembnej{ih dejavnikov, za katerega so v raziskavi zbrani podatki, je izobrazba star{ev. Ni`je ravni pismenosti praviloma dosegajo odrasli iz dru`in, v ka-terih so star{i z ni`jimi stopnjami izobrazbe in obratno - je med tistimi na vi{jih rav-neh ve~ tistih, katerih star{i so imeli ve~ let {olanja oziroma vi{je stopnje formalne izobrazbe.
Poleg izobrazbe star{ev so pomembni tudi dejavniki, povezani z bralnimi navadami in bralno kulturo. Odrasli, ki se zavedajo pomena branja, posku{ajo `e zelo zgodaj pri svojih otrocih ustvarjati pogoje, ki ugodno vplivajo na razvoj pismenosti. To do-se`ejo `e s tem, da imajo otroci prilo`nost v svojem okolju videti star{e pri branju, da dru`ina aktivno posega v opismenjevanje svojih otrok z branjem in u~enjem raz-li~nih spretnosti pred vstopom v {olo. Odgovori star{ev na vpra{anja, ali imajo nji-hovi otroci mo`nost videti odrasle pri branju in ali so znali brati in pisati pred vsto-pom v {olo, v primerjavi z ravnijo pismenosti ka`ejo, da se z vi{jo ravnijo pismenosti ve~a tudi dele` star{ev, ki posku{ajo vplivati na razvoj bralnih navad pri otroku.
Pomemben dejavnik za razvijanje bralne kulture je tudi dostopnost ali bli`ina bral-nega gradiva. Podatki za Slovenijo ka`ejo, da ima ve~ kot 74 % prebivalstva v svo-jem domu dnevne ~asopise, najmanj 25 knjig ter slovarje in enciklopedije. Toda sa-ma dostopnost ni zadosten pogoj za razvijanje bralnih in pisnih spretnosti ter bralne kulture. Bolj zanesljiv je podatek o obiskovanju knji`nic, ki je pokazatelj de-javnega odnosa do branja, in pogostost obiskovanja se ujema z dose`eno ravnijo pismenosti.
Za razvijanje bralnih navad je vsekakor pomembno, da gledanje televizije ne izrine branja knjig in da se star{i zavedajo te mo`nosti. Odgovori na vpra{anje, ali omeju-jejo ~as gledanja televizije pri svojih otrocih, ka`ejo, da odrasli, ki dosegajo vi{je rav-ni pismenosti, to delajo pogosteje in skrbijo, da otroci ne porabijo vsega prostega
~asa za gledanje televizije.
O vplivu dru`ine na raven pismenosti na splo{no lahko sklepamo, da je stopnja izo-brazbe star{ev pomembno povezana z razvojem pismenosti pri odraslih in da po-datki ka`ejo, da so tisti odrasli, ki sami dosegajo vi{je ravni pismenosti, bolj dejavni pri prena{anju bralnih navad in bralne kulture na svoje otroke.
Mednarodna raziskava o pismenosti je omogo~ila primerjavo povezanosti med izo-brazbo star{ev in dose`eno ravnijo pismenosti odraslih med dr`avami, ki ka`e, da gre za pomembno, toda med posameznimi dr`avami zelo razli~no stopnjo vpliva-nja. Pri slovenskih rezultatih se je pokazalo, da je izobrazba star{ev v primerjavi z PISMENOST
, PARTICIPACIJA INDRU@BAZNANJA
drugimi dr`avami eden pomembnej{ih dejavnikov in da poleg izobrazbe odraslih posameznikov in starosti predstavlja tretji najpomembnej{i dejavnik, ki vpliva na do-se`eno raven pismenosti.
Z a k l j u ~ e k
Pismenost je kompleksen pojav, ki v sodobni dru`bi posega na vsa podro~ja delo-vanja posameznika: izobra`evanje, delo, dru`ino in prosti ~as. Dru`ina je samo eno od okolij, v katerih posameznik razvija in uporablja pismenost.
Sodobna dru`ba terja razvijanje in izpopolnjevanje izobra`evalnih programov za dvigovanje ravni pismenosti prebivalstva. Pri tem je treba upo{tevati razli~ne ciljne skupine, njihove potrebe in mo`nosti, kot tudi njihovo `ivljenjsko in delovno okolje.
Eden tak{nih programov, ki je namenjen dvigovanju ravni pismenosti pri vseh
dru-`inskih ~lanih in povezuje doma~e - dru`insko in {olsko okolje, je program dru`in-ske pismenosti, ki smo ga za~eli razvijati na Andrago{kem centru v Ljubljani.
V i r i i n l i t e r a t u r a :
● Gadsden, L.V. (1994): Understanding Family Literacy: Conceptual Issues Facing the Field. NCAL Technical Report TR94-02, april 1994.
● OECD (2000): Literacy in the Information Age, junij 2000, Pariz.
● Parsons, S., Bynner, J. (1998): Influences on Adult Basic Skills, The Basic Skills Agency, London.
PISMENOST, PARTICIPACIJA INDRU@BAZNANJA