Dr. Bogomir Novak
V z r o k i s l a b e p i s m e n o s t i o d r a s l i h p r i n a s
Presenetljivo visok odstotek slabe pismenosti odraslih pri nas (cca 70%) nas sili k is-kanju vzrokov tega pojava. Izmed mnogih dejavnikov, ki vplivajo na stanje pisme-nosti odraslih, sem izpostavil {olo – glede na mojo raziskovalno usmeritev. Vendar tudi na to vpra{anje ni mogo~e v celoti odgovoriti, ker bi moral analizirati vsako raz-vojno fazo na{e javne {ole od obdobja med obema vojnama, povojnega obdobja, usmerjenega izobra`evanja do za~etkov liberalne {ole. Izhajal bomo iz predpostav-ke, da se bistveni premiki v {olstvu dogajajo {ele v zadnjem ~asu, ker se {ola odpi-ra v `ivljenje {ele v ~asu nastajanja informacijske dru`be, ki izpostavlja na~elo
vse-`ivljenjskega u~enja in izobra`evanja.
B i s t v e n e s p r e m e m b e j a v n e { o l e v S l o v e n i j i Spremembe v slovenski {oli od l. 1991 so naslednje:
01. centralno upravljanje Ministrstva za {olstvo in {port z uvajanjem vloge civilne dru`be (katoli{ka cerkev, Dr`avljanski forum za humano {olo, Forum za uprav-ljanje in razvoj {ole itd.) pri odlo~anju o razvoju {ole,
02. diferenciacija biv{e enotne socialisti~ne {ole na razli~ne tipe {ol (javna {ola, {o-la s koncesijo, waldorfska {o{o-la itd.),
03. zavzemanje za avtonomijo {ole kot podsistema dru`be,
04. modernizacija {ole (pravice u~iteljev in u~encev z njihovo ve~jo avtonomijo, uva-janje individualizacije in diferenciacije pouka, uvauva-janje integriranega pouka), 05. nevtralna, lai~na {ola brez verouka ni brez vzgoje za vrednote,
06. prehod od osemletne O[, ki {e prevladuje, do prehoda na devetletko pri 42 O[
v letu 1999—2000 in 97 O[ v {olskem letu 2000—2001,
07. v znanje usmerjena storilnostna {ola postaja kakovostna in u~inkovita,
08. uvajanje novih eti~nih in religioznih vsebin in novih spoznanj o u~enju pri pred-metih etika in dru`ba, verstva in etika, u~enje u~enja,
09. ve~ svobode za raznolikost v strategijah mi{ljenja in u~enja ter stilih pou~evanja pod geslom “vsi enaki, vsi razli~ni”,
10. ve~ja ponudba izobra`evalnih programov u~iteljem v vse`ivljenjskem izobra`e-vanju in u~encem znotraj rednega {olanja,
PISMENOST, PARTICIPACIJA INDRU@BAZNANJA
11. razli~ni vrednotni sistemi v dru`bi in {oli (tradicionalno kr{~anski, socialisti~ni in liberalni),
12. ve~ agresivnosti mladih (posledica: varnostniki in kamere v {oli).
To je {ele za~etek usmerjanja {ole k razvoju pismenosti u~encev in kasneje zaposle-nih odraslih. Izhajam iz teze o dosedanjem prevladovanju me{~anske, javne
mno-`i~ne {ole, ki je vzgajala in izobra`evala po koli~inskem modelu, ne pa po modelu kakovostnega pouka in u~enja. Tak{na {ola je reproducirala strogi racionalizem na specialnih podro~jih ~lovekove dejavnosti in anti-intelektualizem kimanja in komol-cev na drugih. V usmerjenem izobra`evanju se je tak{na {ola izkazala kot vzgojno-izobra`evalna ustanova iz (tayloristi~no ali post-tayloristi~no organiziranega) proiz-vodnega dela in za delo. Tak{na {ola je (bila) {ola za `ivljenje {ele stihijsko po skritem kurikulu ne pa po predpisanem tako kot v alternativnih {olah. Ni enozna~-nega odgovora na vpra{anje, ali alternativne {ole, ki razumejo `ivljenje predvsem kot `ivljenje duha, bolje pripravljajo u~ence za orientiranje v (virtualnih) svetovih no-vih tehnologij.
Liberalna {ola ozna~uje prehod od vzgoje k znanju. Za razvoj pismenosti (odrasle-ga) prebivalstva je potreben premik v sami strukturni funkcionalnosti znanja. Vse do nedavnega je {ola prena{ala na u~ence vase zaklju~eno, za vse enako, reproduktiv-no, razdrobljeno spominsko, enodisciplinarno znanje, ne pa ustvarjalnega, konteks-tualnega, interdisciplianarnega, problemskega in uporabnega znanja, ki ga je u~e-nec sposoben po lastnih in dru`benih potrebah transformirati s pomo~jo samostojnega, kreativnega, kriti~nega in ve~dimenzionalnega mi{ljenja.
K a t e r i d e j a v n i k i v { o l i o m o g o ~ a j o r a z v o j p i s m e n o s t i o d r a s l i h
V dru`bi nara{~ajo~e globalizacijske kompleksnosti in interakcijskih povezav med in-formacijami je tudi {ola vedno bolj odprta in kompleksna ustanova. Zaradi spremem-beznanstvene paradigme (Kuhnov izraz) postajajo cilji {ole hkrati lokalno specifi~ni in svetovno univerzalni. Z njimi postajajo naravoslovni, dru`boslovni in humanisti~-ni predmeti v {oli multifunkcionalhumanisti~-ni. V sodobno {olo u~itelji uvajajo razli~ne stile po-u~evanja teh predmetov, ki so usmerjeni k razvoju znanstvene pismenosti, ki pa je le sestavina univerzalne pismenosti (Druckerjev izraz). To seveda ni pot nazaj k vsestran-ski osebnosti, ki je bil uniformni cilj tako naravoslovnih kot dru`boslovnih predme-tov v vseh vrstah {ol v socializmu. V dana{nji {oli, ki se povezuje z okoljem lokalno in globalno, je u~itelj usmerjen k u~encem individualno, izobra`evanje u~iteljev pa je usmerjeno k {oli (school based teacher training and education). V Sloveniji po- PISMENOST
, PARTICIPACIJA INDRU@BAZNANJA
dobno kot v vzhodni Evropi zaostajamo za integrativnim modelom zahodne Evro-pe.
Vsaka osebnost je rezultanta dru`ine, {ole, poklicnega dela ter lastne aktivnosti. ^e ugotovimo v polpreteklem obdobju prevladovanje nedemokrati~ne dru`ine kot sku-pine, ki s svojim zna~ajem daje prvo socializacijo ve~inoma avtokratske osebnosti in zna~ilnosti totalitarnega sistema, potem je jasno, da interes za razvoj pismenosti ni bil izrazito velik in da se zaradi obstajanja ostankov tega sistema {e ni bistveno po-ve~al. Vemo tudi, da se je avtonomija u~iteljev le postopno razvijala. Vse to ka`e, da le po~asi prera{~amo okvire avtoktratske osebnosti z zaprtim, tradicionalno eno-dimenzionalnim tipom mi{ljenja in mehanskim na~inom u~enja.
Cilj edukacije razvoja pismenosti lahko uresni~ujemo le v kontekstu z drugimi cilji in novimi didakti~nimi pristopi. Danes govorimo o razvoju pro`ne osebnosti s pro`no identiteto, visoko pozitivno samopodobo, pro`nim (nasproti togemu) vzgojnim slo-gom, pro`nim mi{ljenjem in na~inom delovanja. Le tako so dru`ina, {ola in podjet-je odprte in ne ve~ zaprte ustanove.
V {oli je treba uveljaviti konceptualni, integrativni in v re{evanje problemov narav-nan kurikul. V {olo uvajajo u~itelji poleg dveh objektivnih stilov pou~evanja {e dva subjektivna, ki sta usmerjena k u~en~evim individualnim interesom. Hkrati z njima se v {oli uveljavljajo novi stili u~enja. Namesto mehanskega u~enja se uveljavlja u~e-nje vi{jega kakovostnega reda: osebnostno pomembno, ustvarjalno, kvantno, od-krivajo~e, globinsko, celostno u~enje. Vzporedno s tem lahko govorimo o premiku mi{ljenja od spominskega k ustvarjalnemu, celostnemu. Proces nastajanja celostne-ga ~loveka, ki obvladuje svoj notranji svet telesa, razuma, ~ustev in duha in zunanji svet tehnologij. Na{a osnovna {ola `e davno ni ve~ {ola branja in pisanja, vendar pa je razvijanje pismenosti u~encev na vseh ravneh dejavnosti {e nezadostno oprede-ljena naloga nove devetletke. V {olo prihaja nov svet post-modernih kooperativnih vrednot, ki jih prevajajo v sinergi~ne u~inke {tirje Delorsovi stebri u~enja in
izobra-`evanja.
V i r i i n l i t e r a t u r a :
● Beck (1992): Risk society. Towards a New Modernity. London, SAGE.
● Capra Fritjof (1986): Vrijeme preokreta, znanost, dru{tvo i nastupaju~a kultura.
Zagreb, Globus.
● Braj{a Pavao (1995): Sedem skrivnosti uspe{ne {ole. Maribor, Doba.
● Dewey John (1944): Democracy and Education. An introduction to the philo-sophy of education. New York, the free press.
PISMENOST, PARTICIPACIJA INDRU@BAZNANJA
● Gossen Diane, Anderson Judy (1996): Ustvarimo razmere za dobro {olo! Radov-ljica, Regionalni izobra`evalni center.
● Hork Heimer Max (1988): Kritika instrumentalnog uma. Iz predavanja i
zabilje-`aka nakon svr{etka rata. Zagreb, Globus.
● Jonas Hans (1990): Princip odgovornost. Poku{aj jedne etike za tehnolo{ku civi-lizaciju. Sarajevo, Veselin Masle{a.
● Kuhn, T. (1998): Struktura znanstvenih revolucij. Ljubljana, Krtina.
● Naisbitt, J. & Aburdene, P. (1990): Megatrends 2000. London, Sidwick & Jac-kson.
● Nentwig Peter (1999): Scientific Literacy. Institut fuer Paedagogik der naturwis-senschaften.
● Novak Bogomir (1998): Power Management in Focus. Problem ~lovekovega go-spostva. In Anthropological Notebooks. Slovene Anthropological Society, III &
IV, no.1, Ljubljana, 1997-98, Pages 33-41.
● Pivac (1995): [ola v svetu sprememb. Nova Gorica, Educa.
● Prigogine (1984): Order out of Chaos. New York, Bantham Book.
● Rifkin Jeremy (1986): Posustajanje budu~nosti. Zagreb, Naprijed.
● Supek Rudi (1996): Modernizam i postmodernizam. Proturje~an ~ovjek kao ute-meljenje. Ogledi iz fundamentalne antropologije. Zagreb, Antibarbarus.
● Vester F. (1991): Kriza prenaseljenih podro~ij. Ljubljana, DZS.
PISMENOST, PARTICIPACIJA INDRU@BAZNANJA