Definiranje pomake
Dip omaka ali omaka za pomakanje različnih prigrizkov, npr. čipsa, zelenjave, grisinov ipd. je pomaka, kot jo definira Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki pravi, da gre za hladnejšo, navadno hladno omako, v katero se pomakajo jedi [5].
Zgodovina pomak
Gary Allen je zapisal, da v kuharskih knjigah, napisanih v letih pred 1950, ni možno naleteti na omembo pomak. Najboljši približek je bila omemba v šolski knjigi The Boston Coocking z leta 1947, v poglavju predjedi, kjer je avtorica Fannie Farmer objavila recept koktajl omake, kot priloge h kanapejem ali krekerjem, kjer je omenila tudi omako iz majoneze z okusom gorčice, za poleg pa predlagala sveže cvetove cvetače, vložene artičoke, kozice in celo koščke jastoga. Po zapisanem ugotovimo, da ni omenila ničesar, kar bi spominjalo na sodobne pomake [6].
Oxfordski angleški slovar trdi, da se je beseda dip v pravem pomen, pojavila leta 1960, in sicer v knjigi There Must be a Pony!, avtorja Jamesa Kirkwooda, ki je zapisal, da so pomak iz školjk, sira in gob že siti. Glede na razliko prvih izjav o pomakah vidimo, da se je med letoma 1947 in 1960 zgodilo nekaj, kar je besedo in snov, ki jo je ta poimenovala, spremenilo iz neobstoječe v prepogosto [6].
Na to spremembo bi naj vplivali trije dejavniki.
Najprej krompirjev čips, za skoraj stoletje starejši od pomak, ki je postal zvezda ameriških prigrizkov šele v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so lahko naredili takšne stroje za lupljenje krompirja, da je proizvodnja čipsa dosegla dovolj velike kapacitete [6].
Drugi vzrok nastanka pomak je uspešna poskusna kampanja podjetja Lipton, ki je ljudi nagovarjala, da sušen jušni pripravek poskusijo zmešati s kislo smetano. Organizaciji
je uspelo svoje potrošnike navaditi na drugačen način uporabe njihovih izdelkov in si s tem zagotoviti finančno rast [6].
Tretja stvar, ki je prispevala k navadi pomakanja prigrizkov, je uvedba dnevnega prostora in televizije. Ameriške hiše so že od nekdaj imele kletni prostor, namenjen formalnim ceremonijam, ki so se v dvajsetih letih 20. stoletja preselile v javne institucije.
Tako so kletni prostori postali sobe za poslušanje glasbe in prebiranje časopisov ter kmalu za tem tudi gledanje televizije. Ker bi uživanje hrane na krožnikih, s priborom, pred ekranom terjalo preveč njihove pozornosti, so raje pričeli segati po čipsu in takrat že dobro razvitim pomakam, ki so popolnoma ustrezale začetkom ameriškega načina prehranjevanja [6].
Raziskava trga in konkurence
Konkurenca so vsi tisti ponudniki, ki na določenem trgu nastopajo z enakimi ali podobnimi dobrinami. Kadar slišimo besedo konkurenca, se največkrat spomnimo na tekmovanje in rivalstvo, a hkrati na potrditev, da trg tovrsten izdelek že pozna in sprejema. Vseeno pa je pri oblikovanju strategije podjetja ena bistvenih nalog ravno analiza konkurence [6].
M. Porter v [7] za analizo konkurence predlaga poznavanje strategij konkurentov, njihovih glavnih ciljev, predpostavk glede industrije in njihove prednosti in slabosti.
Z raziskavo slovenskega trga pomak smo ugotovile, da v Sloveniji nimamo prav veliko tovrstnih ponudnikov. Veliko pomak je proizvedenih izven države in skoraj vsi proizvajalci izdelkom dodajajo umetne snovi. Lahko bi rekli, da je naša sladko-kisla dip omaka prva slovenska pomaka brez konzervansov, barvil ali ojačevalcev okusov.
2.3.1. Pregled in primerjava konkurenčnih izdelkov
V nadaljevanju so nanizani rezultati raziskave trga in analize konkurence, kjer se Dipsi sladko-kisla dip omaka primerja s štirimi sladko-kislimi omakami na slovenskem trgu.
Primerjava je narejena glede na:
- namen in okus,
- povprečne energijske vrednosti, - pakiranje in
- uporabljene sestavine.
Primerjava omak glede na namen in okus
Za razliko od konkurenčnih omak ima Dipsi omaka primeren okus za pomakanje, saj so vse prikazane omake na slovenskem trgu definirane kot omake oziroma polivke, čemur je primerna tudi nižja koncentracija okusov in velikost kosov sestavin, kot je prikazano v Preglednica 1.
Preglednica 1: Primerjava omak glede na namen in okus
Izdelek Dipsi sladko-
Primerjava omak glede na povprečne energijske vrednosti
Glede na primerjane izdelke (Preglednica 2) Dipsi spada pod omake s srednje visokimi energijskimi vrednostmi.
Preglednica 2: Primerjava omak glede na povprečno energijsko vrednost
Primerjava omak glede na pakiranje
Konkurenčne sladko-kisle omake so pakirane v visokih in ozkih kozarcih, Dipsi sladko- kisla dip omaka pa omogoča enostavno neposredno zajemanje omake iz embalaže (Preglednica 3).
Preglednica 3: Primerjava omak glede na embalažo
Izdelek Dipsi
Pakiranje Nizek in širok
kozarec Visok in ozek
steklen kozarec Visok in ozek
steklen kozarec Visok in ozek
steklen kozarec Visok in ozek steklen kozarec
Primerjava omak glede na sestavine
Med primerjanimi je Dipsi sladko-kisla pomaka edina, ki ne vsebuje alergenov, aditivov, antioksidantov, konzervansov, barvil, ojačevalcev okusa ali sredstev za zgoščevanje. V ostalih omakah (Preglednica 4) ima največji masni delež voda, medtem ko Dipsi sladko-kisla omaka vode sploh ne vsebuje.
Preglednica 4: Primerjava omak glede na sestavine
2.3.2. Povzetek pogovorov z naključnimi potencialnimi kupci
Pogovor je bil opravljen s sedmimi ljudmi, od tega so bile tri osebe ženskega spola in štiri moškega. Pet vprašanih je bilo starih od 21 do 40 let, eden je spadal v starostno skupino do 20 let in drugi od 41 do 60 let. Nihče od vprašanih ni bil starejši od 61 let.
Štirje od vprašanih živijo s starši, dva živita sama in eden s partnerjem/otroki.
Pri četrtem vprašanju so bili udeleženci pogovora deležni vprašanja o vplivu na nakup živilskih izdelkov za gospodinjstvo, v katerem živijo. Eden od vprašanih nima vpliva na nakup, trije imajo delni vpliv in trije o nakupu odločajo sami.
71 % vprašanih kupuje dip omake, ostalih 29 % ljudi se za nakup dip omake še ni odločilo.
Pri vprašanju o samostojni pripravi pomak so štirje vprašani odgovorili, da si omako pripravljajo sami, ostali trije se tega še nikoli niso lotili.
Tisti, ki so že kdaj pripravili domačo pomako, so se odločili za pripravo:
- sirnega namaza z zelišči in začimbami, - humusa,
- guacamole,
- paradižnikove omake,
- grškega jogurta z zelenjavo ali tuno in - tune z zelenjavo.
Pri vprašanju o najljubših pomakah jih je največ označilo BBQ in sladko-kislo, sledile so jim nacho, tatarska in salsa, eden je izbral tudi smetanovo omako in eden guacamole.
Vprašani so dejali, da bi jih k nakupu prepričalo:
- priporočilo prijatelja ali vplivneža, - napis »vegansko« ali »ekološko«, - nakup pri preverjenem trgovcu, - estetska, minimalistična embalaža, - kakovostne sestavine,
- zanimive kombinacije okusov, - steklena embalaža.
2.3.3. Umestitev na trgu
Umestitev na trgu je obravnava mišljenja potrošnikov. Kupec na podlagi izkušenj z izdelkom dotične blagovne znamke tej opredeli pozicijo na trgu, zato vse več podjetij strmi k temu, da pridobijo naklonjenost najpomembnejših potrošnikov [7].
Lahko bi rekli, da je umestitev proces oblikovanja ponudbe in izgleda podjetja z namenom, da kupec v njihovem izdelku prepozna dodano vrednost [7].
Dipsi pomake želimo kupcu predstaviti z zgodbo o naključnem prijateljstvu. Znamko predstavljamo na pristen in mladosten način, s katerim se lahko kupec hitro poistoveti.
V prvi vrsti nam je pomembno, da je izdelek iz naravnih sestavin in narejen v Sloveniji.
Z okusi pa želimo doseči, da uporabnik hkrati začuti domačnost in eksotičnost.