Slika 26: Fotografija Dipsi sladko-kisle dip omake
8. Priloga 2
Slika 27: Fotografije jedi, pripravljenih z Dipsi sladko-kislo dip omako
9. Priloga 3
Slika 28: Dipsi celostna grafična podoba
10. Priloga 4
Povzetki pogovorov z udeleženci Pogovor 1
• Spol: ženski
• Starost: 19 let
• Živi s starši (sama hrano kupuje redko, nima vpliva, kaj kupujejo starši)
Sama ne kupuje dip omak, še nikoli jih ni kupila. Ji je pa zelo všeč recimo v restavraciji, če naroči pičiče, kjer ponujajo različne vrste omak, da poleg naroči npr. še tatarsko omako. Drugih omak (nacho, salsa) namreč ne ponujajo. Prav tako se ne spomni, da bi takšne vrste omak poskusila. Če pa bi recimo ravno to tatarsko omako ponujali v trgovini, kot dip omako, v majhnem kozarčku za zgolj enkratno/nekajkratno omako, pa bi jo z veseljem kupila. Pri nakupu bi ji bilo pomembno veliko stvari: najbolj izgled same omake (za prvi nakup) in posledični okus (za ponovni nakup). Všeč so ji minimalistični izgledi, nežne oblike, risani elemente na grafiki, ter da je na koncu zapakirano v prijeten izgled izdelka, po katerem si proizvajalca zapomniš. Največ priporočil in idej za nove stvari dobi od prijateljev, npr. če opazi, da je neka stvar všeč prijatelju, bo z veseljem poskusila tudi sama. Vplivnica, ki bi jo prepričala k nakupu izdelka pa je za njo Cool Mamacita.
Pogovor 2
• Spol: ženski
• Starost: 24 let
• Živi sama
Redko kupuje že pripravljene omake, običajno kupi neko osnovo (npr. sirni namaz, peanut butter) in sama doda začimbe in zelenjavo, da si iz tega naredi omako (npr.
kumarice, limona, česen). Velikokrat kot namaz kupi humus (najboljši ji je iz Hoferja), a ne ve, če to štejemo pod omako.
Zaradi zdravstvenih težav s kožo je morala tako spremeniti svoje nakupovalne navade, saj že vnaprej pripravljenim oz. končnim izdelkom ne zaupa več. Preden so se pojavile težave s kožo, pa je velikokrat posegla po nakupu že pripravljene dip omake.
Največkrat je kupila nacho omako Sparove znamke, saj je bil v tistem času to edini nacho, ki je bil najboljši približek restavracijskemu nachotu. Poleg nacho omake je rada kupila tudi slovensko tatarsko omako v kozarčku (znamke Tina), ki ji je bila zelo dobra.
Precej je pohvalila tudi BBQ omako/tubo za burger od iste znamke. Hladilnik si je velikokrat napolnila tudi z sladko-kislo omako iz McDonald's-a (za domov), ob posebnih tematsko obarvanih tednih v Lidlu, Hoferju in podobnih trgovinah pa je rada na novo preizkusila tudi njihove »tradicionalne« (mehiške/azijske) omake.
A zaradi svojih težav, mora danes ob prvem nakupu biti precej pozorni, kaj kupi. Največ ji pomeni znak »vegansko«, saj potem ve, da izdelek ne bo škodil njeni koži, pregleda pa tudi vsebnost sladkorja in kalorij.
Ob poskusu nečesa novega ne zaupa okusu drugega (razen, če zagotovo ve, da ima ta oseba precej podoben okus kot sama), prav tako ne zaupa okusom »vplivnežev«.
Zaupa pa njihovim receptom (npr. Liezl Jayne Strydom, HealthyCrazyCool, PickUpLimes, VibrantPlate), kadar sama pripravlja omake.
Izgled izdelka ji ne predstavlja najpomembnejšega koraka k odločanju o nakupu; prvič bi se najverjetneje med dvema podobnima izdelkoma odločila na podlagi embalaže, a v osnovi je najbolj važen okus.
Pravi, da rada podpira slovenske izdelke, če nimajo previsokih cen (oz. prevelike razlike v primerjavi z ostalimi). Če je slovenski izdelek, zanjo ne pomeni, da morajo biti sestavine v izdelku tudi slovenske, si pa želi, da je napisano od kje izvirajo.
Pogovor 3
• Spol: moški
• Starost: 24 let
• Živi sam
Omake, ki jih redno kupuje so BBQ, sladko-kisla omaka in nacho, doma pa si redno dela domač guacamole. Pri tem, katere omake kupuje, je zelo »izbirčen«.
Poskusil je vse nacho omake, ki so ponujeni na polici v Sparu/Mercatorju in pravi, da ima zgolj en (Viva Mexicana) približno v redu okus; če ve, da bo imel zabavo (druženje
da enega boljših v zadnjem obdobju, je jedel v McDonald's-u. Doma ga še ni poskusil narediti, saj pravi, da mu domač ne bi bil nujno najboljši, ker ve, kako specifičen okus ima za nacho. Slovenski nacho (znamke Tina) mu je zelo slab. Pravi, da za dober nacho, rajši da nekoliko več denarja, in da ima ta res pravi okus nachota (tisti iz restavracije).
Za nove nakupne odločitve se odloča zgolj, ko »preverjenih«, njemu znanih, ni na polici. Ne da toliko na poreklo (npr. slovensko), kot na to, ali je zadeva proizvedena industrijsko/manj industrijsko (zato rad kupuje npr. Krajček, Zlata ptička). Zadnje čase, daje precej podpore malim proizvajalcem, saj hoče podpreti njihov trud in z nakupom želi to tudi pokazati.
Embalaža pri njemu ni odločilna ali, da bi vplivala, da bi izdelke kupil samo na podlagi privlačne embalaže. Pomembna je notranjost.
Pogovor 4
• Spol: moški
• Starost: 26 let
• Živi s starši (sam bolj redko kupuje hrano, ima vpliv na to, kaj kupujejo starši)
Od omak ima rad tatarsko omako, a jo sam nikoli ne kupi. Kupuje zgolj naraven paradižnikov kečap.
Pri nakupu le-tega mu je pomembno, da je pakirano v steklenici (do 400 g). Vedno preveri, ali ima izdelek oznako ekološko (če pa nima tega znaka pa preveri ali vsebuje znak Demeter). Za izdelek s takšnimi oznakami, je pripravljen plačati več kot za ostale, ki so na polici. Pravi, da je omenjene oznake precej težko pridobiti (saj so jih pridobivali tudi doma in je bil postopek precej dolg), zato gre zagotovo za zaupanja vredno stvar, če je nekdo to oznako pridobil.
Če bi bila na polici dva izdelka z istimi oznakami, bi kasneje pogledal sestavo in seveda rajši podprl slovenski izdelek (kot npr. kitajski).
Za nakup novih izdelkov se mu zdi, da pomembno vlogo igra tudi vizualna podoba.
Pogovor 5
• Spol: ženski
• Starost: 23 let
• Živi s starši (sama pogosto kupuje hrano)
Omake dela vedno sama (npr. guacamole). Od že narejenih je dejala, da kupi samo humus (najboljši je iz Hoferja). Nima rada nacho omake, salse in podobnih omak.
Če se kdaj odloči za nakup že končane omake, jo moti, da vsebujejo preveč soli.
Za nove nakupe bi se odločila na podlagi različnih stvari: oznaka vegansko ali vegetarijansko ji ne pomeni veliko, ozre se na sestavine ter priporočila prijateljev in bližnjih.
Podpira lokalno in slovensko. Pomembno ji je, od kod izvirajo sestavine, kadar kupuje zelenjavo, ji je pomembno, da je domača.
Če bi se na trgu pojavila slovenska humus in guacamole, bi ju zagotovo kupila in poskusila. Vendar bi jo poskusila, če bi jo sprva videla v teh manjših trgovinah (npr.
Kalček), kasneje pa da bi se razširil dostop do omake tudi v druge trgovine, markete in supermarkete (Mercator, Spar).
Za embalažo ji je pomembno, da je steklena. Trenutno jo to najbolj moti pri njenem najljubšem humusu, ki je pakiran v plastični embalaži. Zdi se ji, da je bolje, če so omake pakirane po manj (100-200 g).
Pogovor 6
• Spol: moški
• Starost: 21 let
• Živi s starši (sam bolj redko kupuje hrano, ima vpliv na to, kaj kupujejo starši)
Omak za pomakanje ne je pogosto, saj je njegova prehrana usmerjena v bolj zdravo prehrano. Omake bi najraje uporabil poleg pičičev. Če bi izbiral, bi kot svoje najljubše okuse izbral zelenjavno, pekočo omako. Doma delajo samo paradižnikovo omako, ampak sam ne pozna postopka. Nazadnje je jedel salso. V piceriji je probal nacho sir, a mu ni bil dober, ker ne mara sirnega okusa. Sam si kdaj pa kdaj pripravi namaz iz
in brez konzervansov, bi kupil, če bi bila v njegovem “budgetu”, sicer pa med kakovostjo in ceno išče neko ravnovesje. Za 0,33 ml kozarec domače omake brez konzervansov bi bil pripravljen odšteti od 3 do 4 € in v primeru, da bi mu nekdo omako priporočil in bi vedel, da je zelo dobra. Za ponovni nakup omake ne bi odštel toliko, saj mu niso omake tako pomembne. Všeč mu bi bila gosta omaka s koščki zelenjave, ki dajejo svežino in hrustljavost. Podpira stekleno embalažo, saj jo tudi sami doma ponovno uporabijo za shranjevanje marmelad in vložene zelenjave.
Na embalaži produkta ne pričakuje, da so zapisana priporočila za uporabo, saj že pri nakupu omake ve, kako bi jo uporabil. Bolj ga bi pritegnilo, da bi bila embalaža inovativna iz tehničnega vidika, npr. posebno odpiranje ali kako jed postaviti na krožnik (občutek zlaganja Lego kock po navodilih). Všeč mu je, da ima izdelek za sabo zgodbo in kakšno maskoto/prepoznavni simbol/osebek (npr. pri Nesquik produktih, kjer je uporabljen zajček). Pri uporabi barve embalaže bi ga bolj pritegnile naravne barve, ki izhajajo iz barv sestavin omak.
Pogovor 7
• Spol: moški
• Starost: 46 let
• Živi z družino, ki jo vzdržujeta skupaj s partnerko
Uporabnik kar velikokrat kupi omako za pomakanje, največkrat v trgovini Hofer in Spar.
Največkrat kupi sladko-kislo omako in nacho sir. Najrajši ima sladko-kislo omako, zaradi nenavadne kombinacije sladko-kislih okusov. Meni, da sladkoba da omaki polnost, kislost pa svežino. Za 0,33 ml domače omake brez konzervansov, ki mu bi bila okusna, bi odštel tudi do 5 €. Pri omakah mu je najbolj všeč, da so narejene iz zanimivih sestavin, ki omaki dajo posebno kombinacijo okusa. Omako uporablja pri različnih jedeh, najraje pa ob mesnih izdelkih, kot so npr. Čevapčiči. Pri nakupu mu je pomembno, da je embalaža v stekleni embalaži, tako zaradi ekološkega vidika kot tudi možnosti ponovne uporabe kozarca.