5 RAZISKAVA
5.1 Opredelitev problema in cilji raziskave
Zborovsko petje je med Slovenci zelo razširjeno. Amaterske pevske zbore sestavljajo tako glasbeno izobraženi pevci, kot tudi tisti, ki niso hodili v glasbeno šolo. Zborovodje se zato redno srečujejo s problematiko
glasbene nepismenosti, ki močno upočasnjuje njihovo delo. Učna načrta za glasbeno vzgojo (Holcar idr. 2011) in pevski zbor (Žvar idr. 2002).
glasbeno opismenjevanje predvidevata že na razredni stopnji, vendar je doseganje temu namenjenih ciljev zelo odvisno od glasbene izobrazbe razrednih učiteljic in njihove naklonjenosti glasbi.
Po podatkih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (2011,
http://www.jskd.si/glasba/zborovska/galerija_zborovska/uvod_galerija_z borovska.htm) otroški in mladinski pevski zbori predstavljajo približno polovico vseh pevskih zasedb v Sloveniji (46 %), preostali del pa pripada cerkvenim in odraslim pevskim zborom. Iz tega lahko sklepamo, da so pevci odraslih zasedb svoje prve zborovske izkušnje pridobili v otroških zborih in da bodo pevci današnjih otroških zborov svojo zborovsko aktivnost ohranjali tudi, ko odrastejo. V otroških pevskih zborih torej vzgajamo pevce, ki bodo najverjetneje nekoč sodelovali tudi v odraslih pevskih zborih. Problem glasbene nepismenosti slovenskih pevcev bi tako lahko dolgoročno rešili z glasbenim opismenjevanjem v otroških pevskih zborih.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Neža Hribar, diplomsko delo
65 Raziskovalni cilji
1. Ugotoviti in predstaviti možnosti glasbenega opismenjevanja otrok do 10. leta starosti v slovenskem javnem šolstvu.
2. Proučiti in predstaviti sisteme glasbenega opismenjevanja preko pevske dejavnosti otrok do 10. leta starosti.
3. Proučiti in oblikovati rešitve za kakovostno glasbeno
opismenjevanje v otroških pevskih zborih slovenskega javnega šolstva.
Iz navedenih ciljev izhajata naslednji raziskovalni vprašanji:
1. Kako poteka glasbeno opismenjevanje preko pevske dejavnosti v slovenskem javnem šolstvu pri otrocih do 10. leta starosti? (Prvi cilj.)
2. Kakšne so možnosti glasbenega opismenjevanja preko pevske dejavnosti? (Drugi in tretji cilj.)
V teoretičnem delu diplomskega dela sem sledila prvemu in drugemu raziskovalnemu cilju. Ugotavljala sem, katere cilje in standarde znanja s področja glasbenega opismenjevanja opredeljujejo slovenski učni načrti (1. raziskovalno vprašanje). Predstavila sem ključne poudarke s področja zborovodstva, s katerimi zborovodja lahko vzpostavlja glasbeno
pismenost v širšem pomenu besede. Od širše glasbene pismenosti sem s predstavitvijo dveh metod za učenje branja notnega zapisa prešla na konkretno glasbeno opismenjevanje (2. raziskovalno vprašanje).
V empiričnem delu predstavljam primer dobre prakse, delo Franca Pohajača pri pevskih zborih Vesela pomlad z Opčin pri Trstu. Predstavila bom njegov sistem glasbenega opismenjevanja, s pomočjo katerega so bili pevci po petih letih petja v pevskem zboru pri branju notnega zapisa
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Neža Hribar, diplomsko delo
66
popolnoma avtonomni. Sama metoda opismenjevanja je tesno vpeta v ostale dejavnosti pevskih zborov, ki si za cilj postavljajo dobro vzgojenega zborovskega pevca in hkrati celostno vzgojeno osebo.
5.3 Raziskovalna metodologija
V empiričnem delu sledim drugemu in predvsem tretjemu
raziskovalnemu cilju. V kvalitativni raziskavi sem uporabila metodo študije primera. Raziskala sem primer dobre prakse glasbenega
opismenjevanja, katere avtor je salezijanski duhovnik g. Franc Pohajač, ustanovitelj in zborovodja pevskih zborov Vesela pomlad z Opčin pri Trstu. K sodelovanju sem ga povabila na priporočilo prof. Ivana Florjanca, ki je Veselo pomlad ves čas spremljal in v mnogočem tudi pripomogel k njenemu razvoju.
5.3.1 Merski instrumenti
V raziskavi sem uporabila več merskih instrumentov. Splošne podatke o Veseli pomladi sem pridobila z analizo razpoložljivih dokumentov. V nadaljevanju sem s Francem Pohajačem opravila nestrukturiran
pripovedni intervju, v katerem mi je predstavil svoj način dela v pevskih zborih in metodo, po kateri je pevce učil branja notnega zapisa.
Raziskavo sem zaokrožila z izvedbo ankete med nekdanjimi člani Vesele pomladi. Anketni vprašalnik (priloga 4) je vseboval devet vprašanj odprtega tipa. Prva štiri vprašanja so zajemala podatke o imenu
(prostovoljno), starosti, izobrazbi in poklicu anketirancev. Peto vprašanje je poizvedovalo o tem, koliko let in v katerem obdobju so anketirani sodelovali pri Veseli pomladi. Naslednja tri vprašanja so se nanašala na spomine in mnenja anketirancev o glasbenem opismenjevanju, njihovem osebnostnem razvoju in vzgojnem pristopu Franca Pohajača pri pevskih zborih Vesele pomladi. Zadnje vprašanje je spraševalo po mnenju o vlogi ožjega glasbenega opismenjevanja pri celostni glasbeni vzgoji.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Neža Hribar, diplomsko delo
67
5.3.1 Potek zbiranja podatkov in obdelava
Raziskovanje je potekalo sekvenčno. V juliju 2011 sem se prvič srečala s Francem Pohajačem in mu predstavila cilje diplomskega dela. Na tem srečanju mi je na kratko predstavil ozadje pevskih zborov Vesele pomladi.
Podaril mi je zbirko šestih zbornikov ter nekaj zvočnih in video posnetkov. Dobila sem tudi učne priprave, zapisnike s pevskih vaj in nekaj delovnih listov (»pevsko-vzgojnih listov«). Na podlagi omenjenih dokumentov sem si ustvarila podrobnejši vpogled v dogajanje od ustanovitve pevskih zborov do leta 2008. Ugotovila sem, da je Vesela pomlad delovala kot nerazdružljiv skupek vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti, katerih namen je celostna vzgoja otrok. Pridobljene podatke sem s pomočjo kodiranja in kategoriziranja razčlenila v dva sklopa.
V prvem sklopu sem sestavljala podobo Vesele pomladi kot celote.
− VESELA POMLAD: Kaj je Vesela pomlad in kakšno je bilo njeno poslanstvo?
− PEVSKI SESTAVI: Kateri pevski sestavi so delovali v tridesetih letih in koliko jih je bilo? Kako številčni so bili ti zbori in kakšne starosti so bili njihovi pevci?
− DRUGE DEJAVNOSTI: Katere dejavnosti so se poleg petja še pojavljale v okviru Vesele pomladi?
Na podlagi pridobljenih podatkov sem napisala povzetek delovanja Vesele pomladi, ki ga objavljam v poglavju 6.1 Predstavitev delovanja pevskih zborov Vesela pomlad z Opčin pri Trstu. V omenjenih dokumentih nisem dobila dovolj informacij o opismenjevanju, zato sem se v novembru 2011 s Francem Pohajačem dogovorila za ponoven obisk na Opčinah. Tokrat sem z njim opravila nestrukturiran pripovedni intervju.
Zvočni posnetek intervjuja sem doma dobesedno transkribirala. Besedilo v dobesedni obliki je bilo težko berljivo, zato glavni poudarki intervjuja
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Neža Hribar, diplomsko delo
68
(npr. vzgojni vidik zborovskega petja) niso mogli priti do izraza v tolikšni meri, kot bi morali. Besedilo sem zato še parafrazirala (priloga 2) ter ga obdelala s kodiranjem in kategorizacijo. Rezultate intervjuja predstavljam v poglavju 6.2 Uvajanje novih pevcev in delo z otroškim pevskim zborom.
Objektivnost raziskave sem zagotovila z zvočnim posnetkom intervjuja.
Transkribcijo intervjuja in intervju v parafrazirani obliki sem poslala Francu Pohajaču, da je presodil veljavnost parafrazirane oblike. V presojo sem mu poslala tudi poglavje 6 Rezultati in interpretacija, da ne bi
prihajalo do neskladij med mojo predstavitvijo njegovega glasbenega opismenjevanja in dejansko metodo. To poglavje sem poslala v presojo tudi prof. Ivanu Florjancu, ki je razvoj Pohajačeve metode spremljal od vsega začetka in mu sprva tudi sam pomagal pri izobraževanju otrok. V avgustu 2012 sem se s Francem Pohajačem dogovorila za še eno srečanje, na katerem sva razčistila nejasnosti in pomanjkljivosti v besedilu.
Raziskavo sem zaokrožila z izvedbo ankete med nekdanjimi člani Vesele pomladi. V februarju 2012 sem eni izmed pevk, ki je v pevskem društvu daljši čas aktivno sodelovala, preko elektronske pošte poslala vprašalnik.
Vzorčenje je nato potekalo s pomočjo snežene kepe. Do aprila 2012 so mi odgovorile štiri pevke stare med 36 in 40 leti. Pri Veseli pomladi so sodelovale od 15 do 23 let. Vse so univerzitetno izobražene, po poklicu pa so: turistična operaterka, kulturna delavka in publicistka, solopevka ter profesorica.
Rezultate raziskave predstavljam opisno v poglavju 6.3 Rezultati anketnega vprašalnika za nekdanje pevce Vesele pomladi.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Neža Hribar, diplomsko delo
69