V raziskavo se bile vključene mladoletne osebe, zato smo predhodno pridobili soglasja staršev otrok, ki so bili vključeni v raziskavo, ter privoljenje vodje Tabora Mojca. Za pridobitev soglasja staršev smo uporabili poseben obrazec (glej priloge: 8.1. Privolitveno soglasje).
15
4 REZULTATI
V raziskavi je pred zdravstvenovzgojno delavnico iz TPO in uporabe AED sodelovalo 108 anketirancev, od tega je bilo 38 (35 %) moških in 70 (65 %) žensk. Po delavnici pa 133, od tega 53 (40 %) moških in 80 (60 %) žensk.
Slika 5: Spol anketirancev, ki so rešili anketni vprašalnik pred in po izobraževanju.
Na Sliki 6 vidimo, da so v raziskavi sodelovali anketiranci, stari od 9 do 15 let. Največ anketirancev je bilo starih 12 let (26 anketirancev pred, 24 %; 33 anketirancev po, 25 %), najmanj pa je sodelovalo 15-letnikov (3 anketiranci, 3 %; 5 anketirancev, 4 %).
Slika 6: Starost anketiranih v letih, ki so reševali anketni vprašalnik pred in po zdravstvenovzgojni delavnici.
16
Na Sliki 7 je razvidno, da so anketiranci prihajali iz 12 slovenskih regij. Največ jih je prihajalo iz Jugovzhodne (38 anketirancev, 35 %; 52 anketirancev, 39 %) in Osrednjeslovenske regije (33 anketirancev, 31 %; 37 anketirancev, 28 %).
Slika 7: Delež anketiranih glede na regijo bivanja.
V nadaljevanju bomo grafično predstavili rezultate raziskave. V grafih bomo predstavili rezultate posameznih odgovorov na vprašanja, rešena pred in po zdravstvenovzgojni delavnici iz TPO in uporabe AED.
17
Iz Slike 8 je razvidno, da je pred zdravstvenovzgojno delavnico iz TPO in uporabe AED, ki smo jo izvedli v sklopu počitnikovanja v Taboru Mojca, 89 (82 %) anketirancev že poslušalo vsebino o TPO, 68 (63 %) tudi vsebine o uporabi AED.
Slika 8: Predhodno sodelovanje anketiranih pri predavanjih o TPO in uporabi AED.
Na Sliki 9 lahko vidimo, da je 82 anketiranih (76 %) pred zdravstvenovzgojno delavnico že izvajalo TPO na vadbeni lutki.
Slika 9:Delež anketiranih otrok, ki so v preteklosti že izvvajali TPO na vadbeni lutki.
82%
18
Na Sliki 10 je razvidno, da bi do osebe, ki negibno leži na tleh, pristopilo in ji pomagalo pred zdravstvenovzgojno delavnico 86 (80 %) anketiranih in 110 (83 %) po njej.
Slika 10: Prikaz deleža anketiranih, ki bi pristopili do osebe, ki negibno leži na tleh, in ji pomagali.
Iz Slike 11 je razvidno, da bi 99 (92 %) anketiranih pred in 130 (98 %) po zdravstvenovzgojni delavnici v primeru, ko bi potrebovali pomoč reševalcev, poklicali številko112.
Slika 11: Odgovori anketiranih v deležih, glede na to, katero številko bi poklicali, ko bi potrebovali pomoč reševalcev.
19
Iz Slike 12 lahko razberemo, da je na vprašanje Kaj je prva pomoč? pravilno odgovorilo 85 (79 %) anketiranih pred in 108 (81 %) po zdravstvenovzgojni delavnici.
Slika 12: Prikaz rezultatov anketiranih na vprašanje: Kaj je prva pomoč.
15%
osebi, le oseba ki je bila kadarkoli na
20
Iz Slike 13 je razvidno, da bi 57 (53 %) anketirancev pred zdravstvenovzgojno delavnico in 117 (88 %) po njej pravilno odgovorilo na vprašanje, da bi se najprej prepričali, da je varno in šele nato pristopili k osebi.
Slika 13: Prikaz rezultatov anketiranih, kaj bi naredili, preden bi pristopili k poškodovancu/oboleli osebi, ki negibno leži na tleh.
Iz Slike 14 je razvidno, da je 73 (68 %) anketirancev pred in 118 (89 %) po delavnici pravilno odločilo, da bi najprej preverili odzivnost poškodovanca s tem, da bi ga nežno stresli za ramena in ga vprašali, če je v redu.
Slika 14: Prikaz rezultatov anketiranih, kaj bi najprej naredili, ko bi že bili ob poškodovani/oboleli osebi.
21
Iz Slike 15 lahko razberemo, da bi 79 (73 %) anketirancev pred in 101 (76 %) po zdravstvenovzgojni delavnici pri osebi, ki je neodzivna in ne kaže znakov življenja, pravilno ukrepalo. Najprej bi sprostili dihalno pot in preverili, ali diha.
Slika 15: Prikaz rezultatov anketiranih, kaj bi storili po tem, ko bi ugotovili, da je oseba neodzivna in na zunaj ne kaže znakov življenja.
Iz Slike 16 lahko vidimo, da bi dihanje pravilno preverjalo (10 sekund) 38 (35 %) anketiranih pred in 90 (68 %) po zdravstvenovzgojni delavnici.
Slika 16: Prikaz rezultatov anketiranih, koliko časa se preverja dihanje.
0%
22
Iz Slike 17 lahko razberemo, da bi 77 (71 %) anketiranih pred in 119 (89 %) po zdravstvenovzgojni delavnici neodzivno osebo, ki diha pravilno, namestili v stabilni bočni položaj.
Slika 17: Prikaz rezultatov anketiranih, postopek ukrepanja v primeru, ko je oseba neodzivna in diha.
Iz Slike 18 lahko razberemo, da bi 67 (62 %) anketiranih pred in 118 (89 %) po zdravstvenovzgojni delavnici pri poškodovancu, ki ne kaže znakov življenja, takoj pričelo TPO. V primeru, da bi bili sami ob poškodovancu.
Slika 18: Prikaz rezultatov anketiranih, ukrepanje v primeru, ko smo sami ob poškodovancu/oboleli osebi, ki ne kaže znakov življenja in ne diha.
5%
23
Iz Slike 19 lahko razberemo, da bi 61 (56 %) anketiranih pred in 91 (68 %) po zdravstvenovzgojni delavnici oživljalo odraslo osebo v pravilnem razmerju 30 stisov prsnega koša in 2 vpiha (30 : 2).
Slika 19: Prikaz rezultatov anketiranih, pravilno razmerje med stisi prsnega koša in vpihi pri oživljanju odrasle osebe.
Iz Slike 20 je razvidno, da bi pred zdravstvenovzgojno delavnico le 17 (16 %) anketiranih pričelo oživljanje s petimi vpihi pri odrasli osebi in utopljencu. Po zdravstvenovzgojni delavnici pa bi to storilo 73 (55 %) anketiranih.
Slika 20: Prikaz rezultatov anketiranih, v katerih dveh primerih se oživljanje vedno prične s petimi vpihi.
24
Iz Slike 21 je razvidno, da je le 18 (17 %) anketiranih pred in 50 (38 %) po zdravstvenovzgojni delavnici odgovorilo, da je oživljanje dovolj učinkovito, če izvajamo le stise prsnega koša brez vpihov.
Slika 21: Prikaz rezultatov anketiranih, ali je oživljanje dovolj učinkovito, če izvajamo le stise prsnega koša brez vpihov?
Iz Slike 22 lahko razberemo, da 75 (69 %) anketiranih pred in 110 (83 %) po zdravstvenovzgojni delavnici ve, da se AED uporablja pri osebi, ki je doživela srčni zastoj.
Slika 22: Prikaz rezultatov anketiranih, v katerem primeru bi uporabili AED.
17%
25
Iz Slike 24 lahko razberemo, da bi 76 (70 %) anketiranih pred in 126 (95 %) po zdravstvenovzgojni delavnici elektrodi pravilno namestilo na prsni koš pri odrasli osebi.
Slika 23: Mesto namestitve elektrod pri odrasli osebi.
Slika 24:Prikaz rezultatov anketiranih, pravilni mesti namestitve elektrod pri odrasli osebi.
70%
30%
0%
95%
5% 1%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
1) a 2) b 3) c
PRED PO
26
Iz Slike 25 lahko razberemo, da je 71 (66 %) anketiranih pred in 112 (84 %) po zdravstvenovzgojni delavnici vedelo, da AED lahko najdejo na mestih, kjer se zadržuje večje število ljudi, ne zgolj v zdravstvenih ustanovah ali reševalnih vozilih.
Slika 25: Prikaz rezultatov anketiranih, kje lahko najdemo AED.
Iz Slike 26 lahko razberemo, da bi 57 (53 %) anketirancev pred in 108 (81 %) po zdravstvenovzgojni delavnici znalo uporabiti AED.
Slika 26: Prikaz rezultatov anketiranih, ali bi znali uporabiti AED.
14%
27
5 RAZPRAVA
Z izvedeno raziskavo smo želeli ovrednotiti vpliv zdravstvenovzgojne delavnice na teoretično znanje osnovnošolcev o TPO in uporabi AED. V raziskavo so bili vključeni osnovnošolci, stari od 9 do 15 let. Anketni vprašalnik so rešili pred in po zdravstvenovzgojni delavnici. Rezultati, pridobljeni po zdravstvenovzgojni delavnici, so zelo optimistični in kažejo visok nivo pridobljenega znanja. Optimistično je, da so imeli anketirani precej predhodno pridobljenega znanja, ki so ga z zdravstvenovzgojno delavnico še utrdili in nekoliko nadgradili.
Tematike prve pomoči so le delno vključene v učnem načrtu – pri predmetih biologija (8.
razred) in naravoslovje (4. razred) (Vihar et al., 2011; Vodopivec et al., 2011). Kljub temu, da osnovnošolski učni načrt posebej vsebin o TPO in uporabi AED ne vključuje, se je večina anketiranih predhodno že seznanila z vsebinami TPO (82 % anketirancev), uporabe AED (63 %), več kot tri četrtine anketiranih pa je že izvajalo oživljanje na lutki. Vidno je odstopanje o seznanjenosti z vsebinami glede uporabe AED v primerjavi s TPO.