Prikaz rezultatov anketiranih, v katerih dveh primerih se oživljanje vedno prične s

Iz Slike 21 je razvidno, da je le 18 (17 %) anketiranih pred in 50 (38 %) po zdravstvenovzgojni delavnici odgovorilo, da je oživljanje dovolj učinkovito, če izvajamo le stise prsnega koša brez vpihov.

Slika 21: Prikaz rezultatov anketiranih, ali je oživljanje dovolj učinkovito, če izvajamo le stise prsnega koša brez vpihov?

Iz Slike 22 lahko razberemo, da 75 (69 %) anketiranih pred in 110 (83 %) po zdravstvenovzgojni delavnici ve, da se AED uporablja pri osebi, ki je doživela srčni zastoj.

Slika 22: Prikaz rezultatov anketiranih, v katerem primeru bi uporabili AED.

17%

Iz Slike 24 lahko razberemo, da bi 76 (70 %) anketiranih pred in 126 (95 %) po zdravstvenovzgojni delavnici elektrodi pravilno namestilo na prsni koš pri odrasli osebi.

Slika 23: Mesto namestitve elektrod pri odrasli osebi.

Slika 24:Prikaz rezultatov anketiranih, pravilni mesti namestitve elektrod pri odrasli osebi.

70%

30%

95%

5% 1%

20%

40%

60%

80%

100%

1) a 2) b 3) c

PRED PO

Iz Slike 25 lahko razberemo, da je 71 (66 %) anketiranih pred in 112 (84 %) po zdravstvenovzgojni delavnici vedelo, da AED lahko najdejo na mestih, kjer se zadržuje večje število ljudi, ne zgolj v zdravstvenih ustanovah ali reševalnih vozilih.

Slika 25: Prikaz rezultatov anketiranih, kje lahko najdemo AED.

Iz Slike 26 lahko razberemo, da bi 57 (53 %) anketirancev pred in 108 (81 %) po zdravstvenovzgojni delavnici znalo uporabiti AED.

Slika 26: Prikaz rezultatov anketiranih, ali bi znali uporabiti AED.

14%

5 RAZPRAVA

Z izvedeno raziskavo smo želeli ovrednotiti vpliv zdravstvenovzgojne delavnice na teoretično znanje osnovnošolcev o TPO in uporabi AED. V raziskavo so bili vključeni osnovnošolci, stari od 9 do 15 let. Anketni vprašalnik so rešili pred in po zdravstvenovzgojni delavnici. Rezultati, pridobljeni po zdravstvenovzgojni delavnici, so zelo optimistični in kažejo visok nivo pridobljenega znanja. Optimistično je, da so imeli anketirani precej predhodno pridobljenega znanja, ki so ga z zdravstvenovzgojno delavnico še utrdili in nekoliko nadgradili.

Tematike prve pomoči so le delno vključene v učnem načrtu – pri predmetih biologija (8.

razred) in naravoslovje (4. razred) (Vihar et al., 2011; Vodopivec et al., 2011). Kljub temu, da osnovnošolski učni načrt posebej vsebin o TPO in uporabi AED ne vključuje, se je večina anketiranih predhodno že seznanila z vsebinami TPO (82 % anketirancev), uporabe AED (63 %), več kot tri četrtine anketiranih pa je že izvajalo oživljanje na lutki. Vidno je odstopanje o seznanjenosti z vsebinami glede uporabe AED v primerjavi s TPO.

5.1 Anketiranje, izvedeno pred zdravstvenovzgojno delavnico

5.1.1 Teoretično znanje s področja pristopa k poškodovancu

Vzpodbuden je podatek, da bi anketirani v visokem deležu (nad 80 %) pristopili do osebe, ki negibno leži na tleh in ji pomagali. Iz tega podatka lahko razberemo, da so mlade generacije ozaveščene o pomenu pomoči sočloveku. Delež pripravljenosti otrok je bil večji, od deleža pripravljenosti nuditi prvo pomoč s strani odrasle populacije. Slabe (2016) je v raziskavi ugotovil, da bi 74,4 % anketiranih odraslih bilo pripravljenih nuditi prvo pomoč.

Pred pristopom k poškodovancu bi le 53 % anketiranih preverilo, ali lahko varno pristopijo k poškodovancu. V raziskavi izvedeni med naključno izbranimi polnoletnimi osebami bi v primeru iskanja nujne medicinske pomoči 90 % anketiranih poklicalo telefonsko številko 112 (Slabe, Medja 2009). V naši raziskavi je bil delež otrok, ki bi poklicali številko 112 malo višji, in sicer 92%. Pravilno bi odzivnost preverilo 68 % anketiranih. Zelo nizek je delež anketiranih, ki bi si za preverjanje dihanja vzeli 10 sekund (35 %). Večina bi jih dihanje preverjala dlje časa, kar bi v primeru dejanskega oživljanja osebe v srčnem zastoju pomenilo

izgubo dragocenega časa. V raziskavi, izvedeni med laično populacijo, bi si za preverjanje dihanja 10 ± sekund vzelo 42,1 % anketiranih (Vidmar, 2012).

5.1.2 Teoretično znanje s področja TPO

V primeru, da bi bili sami ob poškodovancu, bi takoj pričelo z oživljanjem 62 % vprašanih.

Odraslo osebo, ki ne diha, bi v pravilnem razmerju 30 stisov prsnega koša in 2 vpiha oživljalo le 56 % anketiranih – v podobni raziskavi, izvedeni med srednješolci tretjega in četrtega letnika, je poznalo pravilno razmerje med stisi prsnega koša in vpihi prav tako 56 % srednješolcev (Kolar, 2014). Hari (2011) je prišla do rezultata, da bi v pravilnem razmerju oživljalo le 30 % anketiranih laikov iz Pomurja. V raziskavi, ki je bila izvedena med polnoletnimi prebivalci Republike Slovenije so ugotovili, da bi le 25,2 % anketiranih oživljalo v razmerju 30 : 2 (Slabe, 2016). Na vprašanje, v katerih dveh primerih bi oživljanje pričeli s petimi začetnimi vpihi, je bilo kar 42 % anketiranih neopredeljenih ter pravilno odgovorilo, da bi oživljanje s petimi začetnimi vpihi pričeli pri utopljencu in otroku oz.

dojenčku, le 16 % anketiranih. Zgolj slaba petina vprašanih meni, da je oživljanje učinkovito tudi, če izvajamo le stise prsnega koša.

5.1.3 Teoretično znanje s področja uporabe AED

Skoraj 70 % anketiranih ve, da AED uporabimo pri osebah v srčnem zastoju. Elektrodi bi pravilno namestilo na prsni koš 70 % anketiranih. Vedo, da se AED nahaja na javnih mestih, kjer se zadržuje večje število ljudi (66 %). Pred zdravstvenovzgojno delavnico bi AED uporabila polovica anketiranih, kar se nam zdi vzpodbuden podatek. Delež le-teh se je po zdravstvenovzgojni delavnici še povečal. Kolar je ugotovil, da bi bilo 91 % srednješolcev tretjega in četrtega letnika pripravljenih poiskati in uporabiti AED. V primerjavi z raziskavo, v kateri bi osnovnošolci na šoli, ki ni imela predhodno izvedene masovne edukacije, AED uporabilo le 27,4 % anketiranih (Krajnc, 2017).

5.1.4 Teoretično znanje s področja TPO in uporabe AED ter želja po dodatnem izobraževanju

Rezultati naše raziskave kažejo na nekoliko slabše predznanje s področja TPO in uporabe AED, ki so ga anketirani pokazali pred v primerjavi po zdravstvenovzgojni delavnici. Težko je pričakovati visok nivo znanja, saj gre za specifične vsebine, ki jih brez učenja ne morejo poznati. Krajnc (2017) je v raziskavi ugotovil, da si več kot polovica anketiranih osmega in devetega razreda želi, da bi izobraževanja TPO in uporabe AED potekala enkrat letno. Kolar (2014) je prišel do rezultatov, da bi bilo 79 % srednješolcev zainteresiranih za dodatno spoznavanje vsebin in učenje o TPO.

5.2 Anketiranje, izvedeno po zdravstvenovzgojni delavnici

5.2.1 Teoretično znanje s področja pristopa k poškodovancu

Pivač in sodelavci (2020) so v raziskavi ugotovili, da se je teoretično znanje šolarjev po usposabljanju povečalo – prav tako tudi namera o pomoči drugim. Ugotovili so, da so večinoma vsi šolarji vedeli, na katero številko poklicati v primeru klica v sili. Do enake ugotovitve smo prišli tudi v naši raziskavi, in sicer bi v primeru, ko bi potrebovali pomoč reševalcev anketirani znali poklicati na pravo številko. Po delavnici bi številko 112 poklicalo kar 98 % anketrianih. Zelo pomembno je, da pred nevarnostmi, ki nam grozijo iz okolja zavarujemo tako sebe, kot poškodovanca in opazovalce (Vlahovič, 2006). Zavedajo se, kako pomembno je, da pred pristopom k poškodovancu/oboleli osebi najprej poskrbijo za lastno varnost. Bolje je, da imamo enega poškodovanca kot dva ali več.

Ko smo prepričani, da je varno pristopiti k poškodovancu, pristopimo in preverimo odzivnost s tem, da ga nežno stresemo za ramena in vprašamo, ali je v redu. V primeru, da se poškodovanec ne odzove, ga obrnemo na hrbet, sprostimo dihalno pot in preverimo ali diha (Gradišek et al., 2015). Anketirani bi znali pravilno preveriti odzivnost poškodovanca.

V primeru, da se ne bi odzival, bi sprostilo dihalno pot in preverilo dihanje 76 % anketiranih.

Pomembno je, da si za preverjanje dihanja (gledamo, čutimo, poslušamo) – vzamemo 10 sekund in nič več. Gledamo dvigovanje prsnega koša, poslušamo dihanje, ter čutimo sapo.

(Olasveengen et al., 2021). Le 68 % bi se pravilno odločilo in si za preverjanje dihanja vzelo do 10 sekund časa.

5.2.2 Teoretično znanje s področja TPO

Osebo, ki diha in je neodzivna, bi anketirani namestili v stabilni bočni položaj, ter v primeru, da ne diha, takoj pričeli s TPO. Oživljamo v razmerju 30 stisov prsnega koša in 2 vpiha (30:2) (Olasveengen et al., 2021). Nekoliko slabše je poznavanje razmerja med stisi prsnega koša in vpihi pri oživljanju odrasle osebe. Pravilno razmerje je po zdravstvenovzgojni delavnici poznalo le 68 % anketiranih. V primeru oživljanja otroka, dojenčka ali utopljenca oživljanje vedno pričnemo s petimi začetnimi vpihi in nadaljujemo oživljanje otroka in dojenčka v razmerju 15 : 2, zaradi zmanjšanja števila menjav lahko oživljamo tudi v razmerju 30 : 2 (Van de Vodre et al., 2021). Utopljenca oživljamo v razmerju 30 : 2 (Markenson et al., 2016). Nekoliko slabše je tudi poznavanje pomena pričetka oživljanja pri utopljencu in otroku, ki se vedno prične s petimi začetnimi vpihi. To je vedela le dobra polovica anketiranih (55 %). Nove smernice ERC narekujejo, če vpihov ne znamo, ne moremo ali ne želimo nuditi, izvajamo neprekinjeno stise prsnega koša (Olasveengen et al., 2021). V raziskavi smo ugotovili, da je le 38 % anketiranih seznanjenih s tem, da je oživljanje učinkovito tudi v primeru, ko izvajamo le stise prsnega koša, brez dajanja vpihov.

5.2.3 Teoretično znanje s področja uporaba AED

Anketirani vedo, da se AED nahaja na mestu, kjer se zbira večje število ljudi in obstaja večja verjetnost, da pride do zastoja srca. Sklepamo lahko, da bi anketirani znali uporabiti AED in kar v 95 % pravilno namestili elektrodi na prsni koš. V primerljivi raziskavi so ugotovili, da bi osnovnošolci v 98,7 % pravilno namestili in uporabili AED. Prav tako so po preverjanju nivoja znanja pri osmo- in devetošolcih po masovni edukaciji ugotovili, da bi v veliki večini izvajali TPO z uporabo AED v skladu z veljavnimi ERC smernicami (Kranjc, 2017).

Hipoteza »Po izvedeni zdravstvenovzgojni delavnici iz TPO in uporabi AED bodo imeli otroci več znanja o TPO in uporabi AED, kot pred njo« se je izkazala za pravilno. Iz pridobljenih rezultatov, ki smo jih grafično ponazorili, je vidna razlika v znanju pred in po izvedeni zdravstvenovzgojni delavnici. Otroci so po izvedeni zdravstvenovzgojni delavnici pokazali več znanja kot pred njo.

5.3 Omejitve raziskave

Slabost izvedene raziskave je v velikosti vzorca. Z večjim vzorcem bi dobili realnejši vpogled v znanje osnovnošolcev. Dobro bi se bilo usmeriti in raziskati znanje posamezne starostne skupine, ne le celote. Usmeriti se torej na določeno starostno skupino otrok ter glede na to prilagoditi težavnost anketnega vprašalnika. Ob starostnem razponu, kot smo ga imeli v raziskavi, je težko narediti vprašalnik, da ne bi bil nekaterim prelahek in istočasno drugim pretežaven za reševanje. Omejitev raziskave je bila tudi ta, da je bilo veliko število anketnih vprašalnikov zaradi nepopolne izpolnitve izključenih iz raziskave. Možnosti izboljšave so v izvedbi podobne raziskave z usmeritvijo in preverjanjem praktičnega in ne le teoretičnega znanja o TPO in uporabi AED. Od izvedbe raziskave so se nekoliko spremenile tudi smernice za TPO. Tovrstne raziskave bi pomembno prispevale k oblikovanju učnega načrta in vključitvi tega v obvezni osnovnošolski učni program.

5.4 Prispevek diplomskega dela

Iz raziskave lahko razberemo, da je zdravstvenovzgojna delavnica o TPO in uporabi AED pomembno dvignila nivo teoretičnega znanja anketiranih osnovnošolcev. Tovrstne delavnice bi bile uspešne za poučevanje osnovnošolskih otrok. Na ta način bi zajeli veliko populacijo prebivalstva. Po Evropi in v Sloveniji že potekajo pobude za uvedbo teh vsebin v osnovnošolski učni program.

Diplomsko delo pomembno prispeva k stroki s področja učinkovitega usposabljanja osnovnošolcev iz TPO in uporabe AED. Predstavlja podlago za izvajanje nadaljnjih raziskav.

6 ZAKLJUČEK

Osnove iz nudenja TPO in uporabe AED bi moral poznati prav vsak. To znanje bi povečalo možnost preživetja oseb ob srčnem zastoju zunaj bolnišnice. Poznavanje TPO s strani laikov je zelo pomembno, saj so le-ti pred prihodom reševalcev prvi ob obolelem. Pri srčnem zastoju vsaka izgubljena minuta brez oživljanja zmanjšuje možnost za preživetje.

Pomembno je, da se z ozaveščanjem in učenjem začne že pri otrocih v osnovnih šolah in na ta način zajame velik del populacije.

V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave ugotovili, kakšen je nivo teoretičnega znanja o TPO in uporabi AED pri osnovnošolcih pred in po zdravstvenovzgojni delavnici. Vidna je razlika in napredek v znanju, pridobljenem po zdravstvenovzgojni delavnici. Po njej kažejo rezultati anketiranja na visok nivo pridobljenega znanja. Slabše znanje so anketirani pokazali pred zdravstvenovzgojno delavnico.

Z raziskavo smo dosegli namen in potrdili zastavljeno hipotezo. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili z našo raziskavo, vidimo učinkovitost v tovrstnem načinu izobraževanja šolskih otrok. S primerjavo z drugimi raziskavami smo potrdili, da je poučevanje osnovnošolskih otrok o TPO in uporabi AED uspešno in bi bilo vsebine o TPO smiselno vključiti v redni osnovnošolski učni program in na ta način zajeti velik del populacije. Po Evropi in v Sloveniji že potekajo pobude za vključitev teh vsebin v redni osnovnošolski učni načrt.

7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI

Berdowski J, Blom MT, Bardai A, Tan HL, Tijssen JG, Koster RW (2011). Impact of onsite or dispatched automated external defibrillator use on survival after out-of-hospital cardiac arrest. Circulation 124(20): 2225–32. doi:

10.1161/CIRCULATIONAHA.110.015545.

Bohn A, Lukas RP, Breckwoldt J, Böttiger BW, Van Aken H (2015). 'Kids save lives':

why schoolchildren should train in cardiopulmonary resuscitation. Curr Opin Crit Care 21(3): 220–5. doi: 1097/MCC.0000000000000204.

Böttiger BW, Van Aken H (2015). Kids save lives – training school children in cardiopulmonary resuscitation worldwide is now endorsed by the World Health

Organization (WHO). Resuscitation 94: A5–7. doi: 10.1016/j.resuscitation.2015.07.005.

Gradišek P (2006). Temeljni postopki oživljanja. In: Ahčan U, ed. Prva pomoč – priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 60–73.

Gradišek P, Kosec L, Ploj T, Slabe D, Trunk P, Vidmar I (2007). Življenje je eno – rešimo ga. In: Ahčan U, ed. Prva pomoč: priročnik za učence in dijake. Prva izdaja. Ljubljana:

Rdeči križ Slovenije, 6–26.

Gradišek P, Grošelj Grenc M, Strdin Košir A et al. (2015). Smernice za oživljanje 2015 evropskega reanimacijskega sveta – Slovenska izdaja. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino. Dostopno na: http://www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf <22<28.3.2021>.

Gräsner JT, Wnent J, Herlitz J et al. (2020). Survival after out-of-hospital cardiac arrest in Europe - Results of the EuReCa TWO study. Resuscitation 148:218–26. doi:

10.1016/j.resuscitation.2019.12.042.

Gräsner JT, Herlitz J, Tjelmeland IBM et al. (2021). European Resuscitation Council Guidelines 2021: Epidemiology of cardiac arrest in Europe. Resuscitation 161:61–79. doi:

10.1016/j.resuscitation.2021.02.007.

Hari A (2011). Znanje laikov o temeljnih postopkih oživljanja v Pomurju. Diplomsko delo.

Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede. Dostopno na:

https://dk.um.si/Dokument.php?id=27680<25.07.2021>.

Josephson ME (2014). Sudden cardiac arrest. Indian Heart J 66 (1): S2–S3. doi: 10.1016 / j.ihj.2014.01.001.

Kobilšek PV, Fink A (2017). Prva pomoč in nujna medicinska pomoč: učbenik za modul Zdravstvena nega v izobraževalnem programu Zdravstvena nega za vsebinski sklop Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. Prvi natis. Ljubljana: Grafenauer.

Kolar M (2014). Osveščenost dijakov o pomenu temeljnih postopkov oživljanja.

Diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede. Dostopno na:

https://dk.um.si/Dokument.php?id=67734<23.07.2021>.

Krajnc P (2017). Masovna edukacija osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Magistersko delo. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede. Dostopno tudi na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=118167

<20.6.2021>.

Leong BSH (2011). Bystandar CPR and surival. Singapur Med J 52 (8): 573–5. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21879215/<20.03.2021>.

Markenson D, Vandekerckhove P, Cassan P et al. (2016). Internacional first aid and resuscitation guidelines 2016. Geneva: Internatcional Federation of Red Cross and Crescent Societies. Dostopno na: https://www.ifrc.org/Global/Publications/Health/First-Aid-2016-Guidelines_EN.pdf<31.3.2021>.

Malić Ž, Kramar J, Velikonja P et al. (2019). Osnove prve pomoči: priročnik za

usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 32–

Markota A, Gradišek P (2017). Ali imamo slovenske podatke o oživljanju? In: Vajd R, Gričar M, eds. Urgentna medicina: izbrana poglavja 2017: zbornik. 24. mednarodni simpozij o urgentni medicini, Portorož, Slovenija 15.–17.6.2017. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 45–50.

Monsieurs KG, Nolan JP, Bossaert LL et al. (2015). European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2015: Section 1. Executive summary. Resuscitation 95:1–80.

doi: 10.1016/j.resuscitation.2015.07.038.

Nolan J, Soar J, Eikeland H (2006). The chain of survival. Resuscitation 71(3):270–1. doi:

10.1016/j.resuscitation.2006.09.001.

Olasveengen TM, Semeraro F, Ristagno G et al (2021). European Resuscitation Council Guidelines 2021: Basic Life Support. Resuscitation 161:98–114. doi:

10.1016/j.resuscitation.2021.02.009.

Page RL (2011). The AED in resuscitation: it's not just about the shock. Trans Am Clin Climatol Assoc 122: 347–55. Dostopno na:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3116356/<18.3.2021>.

Perkins GD, Graesner JT, Semeraro F et al. (2021). European Resuscitation Council Guidelines 2021: Executive summary. Resuscitation 161:1–60. doi:

10.1016/j.resuscitation.2021.02.003.

Piazza MG, eds (2014). First id manual. 5th ed. New Yourk: Dorling Kindersley Limited.

Pivač S, Gradišek P, Skela-Savič B (2020). The impact of cardiopulmonary resuscitation (CPR) training on schoolchildren and their CPR knowledge, attitudes toward CPR, and willingness to help others and to perform CPR: mixed methods research design. BMC Public Health 20: 915. doi: 10.1186/s12889-020-09072-y<1.4.2021>.

Plant N, Taylor K (2013). How best to teach CPR to schoolchildren: a systematic review.

Resuscitation 84(4): 415–21. doi: 10.1016/j.resuscitation.2012.12.008.

Poole K, Couper K, Smyth MA, Yeung J, Perkins GD (2018). Mechanical CPR: Who?

When? How? Crit Care 22(1): 140. doi: 10.1186/s13054-018-2059-0.

Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, Ur L RS 81/15 in 93/15 – popr.

Ringh M, Hollenberg J, Moeller TP et al. (2018). The challenges and possibilities of public access defibrillation. Journal of internal medicine 283(3): 238–256. doi:

10.1111/joim.12730.

Semeraroa F, Greifb R, Böttigerc BW (2021). European Resuscitation Council Guidelines 2021: Systems saving lives. Resuscitation 161:80–97. doi:

10.1016/j.resuscitation.2021.02.008.

Slabe D (2008). Etični in pravni vidiki dajanja prve pomoči. In: Ahčan U, Slabe D, eds.

Prva pomoč – priročnik za bolničarje. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 5–6.

Slabe D, Medja M (2009). Poznavanje evropske številke za klic v sili 112. Ujma 23:170–5.

Dostopno na: http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2009/170.pdf<29.08.2021>.

Slabe D (2016). Prva pomoč kot oblika solidarnosti v sodobni slovenski družbi. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno na:

http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_slabe-damjan.pdf<29.08.2021>.

Sundeep M, Venugopal K (2016). How to use an AED to help save a life. Indian Heart J 68(2): 246-7. doi: 10.1016/j.ihj.2016.03.012.

Šalda Z, Zidar N (2016). Temeljni postopki oživljanja z uporabo AED kot del programa vzgoje za zdravje. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na:

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/temeljni_postopki_ozivljanja.pdf<30.3.2021>.

Šalda Z (2017). Uvedba učenja oživljanja v redni šolski program. In: Vajd R, Gričar M, eds. Urgentna medicina: izbrana poglavja 2017: zbornik. 24 mednarodni simpozij o urgentni medicini, Portorož, Slovenija 15.–17.6.2017. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 170–2.

Tan HL , Dagres N, Böttiger BW, Schwartz PJ (2018). European sudden cardiac arrest network: towards prevention, education and new effective treatments (ESCAPE-NET): A major European Horizon 2020 project focused on cardiac arrest. Eur Heart J 9(2): 86–8.

doi: 10.1093/eurheartj/ehx758.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (2014). Kako in kdaj kličete 112.

Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. Dostopno na:

http://www.sos112.si/slo/page.php?src=ks1.htm&r=1<23.3.2021>.

Van de Voorde P, Turner NM, Djakow J et al. (2021). European Resuscitation Council Guidelines 2021: Paediatric Life Support. Resuscitation. 161:327–387. doi:

10.1016/j.resuscitation.2021.02.015.

Vlahovič D (2006). Pristop k poškodovancu ali nenadno obolelemu. In: Ahčan U, ed. Prva pomoč – priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 21–31.

Vodopivec I, Papotnik A, Gostinčar Blagotinšek A, Skribe Dimec D, Balon A (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf <30.4. 2020>.

Vidmar M (2012). Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja s strani laičnega prebivalstva. Diplomska naloga. Izola: Fakulteta za vede o zdravju. Dostopno na:

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=16498&lang=slv<25.07.2021>.

Vihar B, Zupančič G, Gilčvert Berdnik D et al. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola.

Biologija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_Biologija.pdf <30. 4. 2020>.

ZZVZZ – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Ur L RS 72/06, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A,

91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19 in 189/20 – ZFRO.

KZ-1 – Kazenski zakonik, Ur L RS 50/12, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20.

8 PRILOGE

8.1 Privolitveno soglasje

PRIVOLITVENO SOGLASJE ZA SODELOVANJE V RAZISKAVI Spoštovani starši/skrbniki!

Sem Ana Smolič, študentka 3. letnika Zdravstvene nege Univerze v Ljubljani. V sklopu diplomskega dela bom izvedla raziskavo z delovnim naslovom: »Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri osnovnošolcih druge in tretje triade«. Za namen izdelave diplomskega dela želim preveriti znanje otrok o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Kot starše/skrbnike vas vljudno prosim za dovoljenje, da vaš otrok pristopi k reševanju anketnega

In document Ana Smolič POZNAVANJE TEORETIČNIH VSEBIN TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA PRI OSNOVNOŠOLCIH: PRIMERJAVA ZNANJA PRED IN PO UDELEŽBI NA ZDRAVSTVENOVZGOJNI DELAVNICI O OŽIVLJANJU (Strani 41-62)