16 Slika 16: Hannah Höch, Mischling (Half caste),
[Na pol kastni] 11 x 8.2 cm, 1924, fotomontaža, Stuttgart
Slika 17: Hannah Höch, Viktor, 22.5 x 18 cm, 1927, fotomontaža, Rim
Slika 18: Hannah Höch, Made for a party, [Narejena za zabavo], 36 x 19.8 cm, 1936, fotomontaža, Stuttgart
17
4.2 Linder Sterling
Linder Sterling (1954) je angleška umetnica, ki se je pojavila na umetniški sceni v sedemdesetih letih. Najbolj je poznana po svojih kolažih, kjer kombinira ženske figure z objekti iz narave, pri ustvarjanju svojih umetniških del pa izpostavlja vprašanja o spolnosti, kapitalizmu, blagovnih dobrinah, feminizmu, nasilju in upanju (Artdiscover, 2012).
Njene izbire podob so slike iz revij, ki so na meji pornografskih podob. Poleg tega se večkrat pojavijo kot motivi živali in ljudi skupaj, saj želi s tem poudariti teme »življenja v sožitju«.
Svoje kolaže oblikuje tako, da jih ponovno fotografira ter razstavi v osvetljenih škatlah, ki so značilne za trgovine s pomembnejšimi blagovnimi znamkami. Pri izdelovanju kolažev umetnica vedno uporablja lepilo in rezilo, s katerim obudi spomine na dadaistično delovanje in omenjeno umetnico Hanno Höch (Aesthetica, 2018).
Linder Sterling me je navdihnila predvsem zaradi njene uporabe ženskih figur v fotomontaži in poudarjanja ženskega telesa. S tem mi je pomagala pri kombinaciji različnega slikovnega materiala posameznih delov človeških figur, še posebej ženskih. Najbolj sem se zgledovala po spodaj omenjenih delih, ki so mojo pozornost pritegnili tudi zaradi sporočilnosti.
Slika 19: Linder Sterling, Brez
18
4.3 Jesse Draxler
Jesse Draxler (1981) je ameriški umetnik iz Los Angelesa. Magistriral je iz umetnosti na College of Visual Arts in St. Paul, Minnesota. Njegovi umetniški pristopi so različni. Poleg kolažev se ukvarja še z uporabo teksta v umetnosti ter z animiranimi portreti v GIF obliki.
Njegovo glavno vodilo v ustvarjanju je, da že obstoječe podobe spremeni v nekaj popolnoma drugačnega, z namenom, da preveri lepotne ideale (Smashbox studios, 2015).
Njegovi kolaži imajo precej erotičnega naboja, poleg tega pa se ukvarja tudi s temami eksistencializma, nihilizma ter lepote. Pri svojih kolažih uporablja črnilo, modne fotografije in dele človeškega telesa.
Z rezanjem in mešanjem različnih materialov, fotografij in barv umetnik dodaja svojo edinstveno ekspresijo v likovna dela. Precej značilno zanj je, da z nanašanjem več različnih materialov papirja ali barve doseže kiparski učinek. Posledično so njegova dela zelo kontrastna zaradi minimalističnih ter preprostih tekstur na eni strani ter dvodimenzionalnih kompozicij na drugi (Bjornsdotter, 2018).
Pri pozicijah človeških figur v kolažu sem se zgledovala predvsem po omenjenem umetniku.
Njegova dela se mi zdijo preprosta in spodbudijo različne vsebinske interpretacije. Zanimive so njegove groteskne in duhovite manipulacije človeških podob.
Slika 20: Jesse Draxler, Brez naslova, Neznana letnica nastanka, fotomontaža
19
4.4 Erwin Blumenfeld
Erwin Blumenfeld (1897-1969) je bil nemški umetnik in fotograf, ki se je ukvarjal z umetniško in modno fotografijo. Večinoma se je ukvarjal s kolaži ter risbami v izrazito dadaističnem stilu, velja pa za enega izmed najbolj vplivnih in inovativnih fotografov 20. stoletja. Leta 1936 se je odselil v Pariz, kjer je deloval kot fotograf, ki je fotografiral portrete znanih umetnikov, kot sta bila Henri Matisse ter Georges Rouault. Aktivno je začel delovati pri reviji Vogue. Povabili so ga tudi k drugim revijam ter k sodelovanju z znanimi blagovnimi znamkami v kozmetični industriji. Zaradi njegovega dela pri revijah je znan večinoma kot modni fotograf, s svojimi fotografskimi pristopi (dvojna ekspozicija, solarizacija…), pa je vplival na pomembne umetnike kot so Man Ray in George Grosz. Po drugi svetovni vojni je bil najbolje plačan fotograf na svetu (Artnet, 2018). Blumenfeld je namreč veliko razstavljal svoje fotografije in obenem zaradi sodelovanja z vplivnimi ljudmi dosegel svetovno slavo.
Večina njegovih del prikazuje življenje med svetovnima vojnama, ki so postavljeni v socialno- politični kontekst tistega časa. Njegov najpogostejši motiv je ženska figura. V prvih letih je ustvarjal le črno-bele fotografije, z napredkom v tehničnem razvoju, pa je nastalo tudi nekaj barvnih (Eskildsen, 2013).
V svoje fotomontaže sem dodala njegov način podvajanja podob in prikazovanja obrazov, pri katerih kljub manipulaciji človeške podobe ohranja lepoto ter elegantnost figure.
Slika 22: Jesse Draxler, For Ignite modeling, Neznana letnica nastanka,
fotomontaža
Slika 21: Jesse Draxler, Radiohead's climbing up the walls for Pitchwork, Neznana letnica nastanka, fotomontaža
20
Slika 24: Erwin Blumenfeld, Shadowed Silhouettes, [Senčne silhuete], 32 x 26.3 cm, 1953, fotografija in tisk s srebrno želatino, New York
Slika 23: Erwin Blumenfeld, Marua Motherwell,50.5 x 40.5 cm, 1941, fotografija in želatinasti srebrni tisk, New York
21
4.5 John Stezaker
John Stezaker (1949) je angleški umetnik, znan predvsem po kolažih iz razglednic, starinskih, filmskih in komercialnih fotografij, ki spominjajo na zgodnje surrealistične in dadaistične kolaže Man Raya ali Hanne Höch. Leta 1973 je diplomiral na Slade school of art v Londonu.
Razstavljal je v številnih muzejih in galerijah, med drugimi tudi v MOMA v New Yorku, Tate Modern v Londonu in muzej umetnosti v Tel Avivu. Njegove fotomontaže so značilne predvsem po minimalnih potezah fotografij, ki združujejo različne podobe (Artnet, 2018). V eni izmed likovnih serij umetnik združuje figuro z motivom pokrajine tako, da se smiselno povezujejo.
V njegovih delih iz serije »Marriage« (Poroka) uporablja fotografije znanih obrazov, moških in žensk, ki jih združi v kolaž in tako ustvarja neharmonično razdvojenost osebnosti. Združene fotografije obrazov iz Hollywooda iščejo novo osebo v podobi, zaradi česar je likovno delo precej groteskno in surrealistično.
Slika 25: Erwin Blumenfeld, Dayton's, 40.6 x 50.8 cm, 1955, fotografija in večkratni tisk, New York
22
Slika 26: John Stezaker, Ona (Filmski portret III), 26.1 x 27.5 cm, 2008, kolaž, London
Slika 27: John Stezaker, Poroka, (Filmski portret XXXI), 28.6 x 23 cm, 2007, kolaž, London
23
5 BORIS A. NOVAK
Boris A. Novak se je rodil leta 1953 v Beogradu in danes velja za enega izmed postmodernističnih pesnikov. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti. Še predem je študij končal, je izdal svojo prvo zbirko Stihožitje. Zaposlil se je kot dramaturg v Ljubljanski drami, kasneje je bil še urednik, danes deluje kot profesor. Leta 1981 je izšla njegova prva pesniška zbirka za otroke z naslovom »Prebesedimo besede!«. Leta 1984 prejme nagrado Prešernovega sklada, med leti 1981 ter 1999 izidejo še zbirke Hči spomina, 1001 stih, Kronanje, Vrtnar tišine, Stihija, Mojster Nespečnosti ter Alba (Kos, 2006, str. 66).
Kasneje izda še zbirke Mala osebna mitologija, Satje, Definicije (A. Novak, 2018) ter zbirka Vrata Nepovrata; trilogija knjig Zemljevidi domotožja (2014), Čas Očetov (2015) in Bivališče duš (2017). Zadnje pomembnejše delo je knjiga Oblike duha (2017), ki vsebuje več kot dvestodvajset pesniških oblik. Med njimi je nekaj tudi takih, ki si jih je izmislil kar sam (A.J., 2016 in Švabič, 2018).
Njegovo delo odlikuje specifični literarni pristop, pri katerem se poslužuje tradicionalnih pesniških oblik in verzov, vsebinsko pa obravnava sodobne tematike. Prav zaradi tega ga obravnavamo kot postmodernističnega ustvarjalca, ki ohranja zgodovinski slog in vanj vnaša značilnosti simbolizma. Vrh ustvarjanja v njegovem spektru literarnih del je predstavljala pesniška zbirka Mojster nespečnosti (1995), v katerem obravnava aktualna dogajanja tistega časa in jih predstavi na izrazito osebno-refleksiven način. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike, med drugimi tudi v angleščino, hrvaščino, francoščino (A. Novak, 2018 in Kos, 2006, str. 66).
Definicije so pesniška zbirka avtorja, ki je izšla leta 2014 in govori o avtorjevih osebnih definicijah o vsakdanjih motivih. Pesmi so večinoma aforizmi, zgoščeno izražene globoke misli (Slovar Slovenskega knjižnega jezika) ali haikuji, japonske pesniške oblike iz treh verzov (Kos, 2006), skratka kratke oblike pesnitev. Njegove pesmi so duhovite glede vsakdanjih stvari, ob katerih se čudi, kot se otrok čudi svetu.
Primeri pesmi iz pesniške zbirke Definicije (2014):
Pesem 1: Koraki so budni, ko pot zaspi.
Pesem 2: Ptice so pozobale tišino.
Pesem 3: Pogled je utonil v solzi.
Pesem 4: Ko vodo zebe, si ogrne led.
Pesem 5: Rjuham se vsako noč sanja, da nekdo na njih leži.
24
6 LASTNO USTVARJANJE
Avtorski cilj likovne naloge je bil, da združim tradicionalno likovno tehniko risbe s fotografijo oziroma s fotomontažo. Pri tem sem se soočala s štirimi pomembnimi področji, ki sem jih skrbno preučila. Lastno risbo, fotografijo in kolaž sem skušala povezati v celoto in obogatiti z avtorskimi besedili. Tema mojih del je ljubezen in medčloveški odnosi. Večinoma sem uporabila podobe človeškega telesa in obraz, s čimer sem želela vzpostaviti odnos med podobo in tekstom.
6.1 Risba
Kot vir navdiha sem si izbrala dva pomembna umetnika, ki sta med drugim ustvarjala tudi ekspresivne risbe: Henrija Matissa ter Pabla Picassa. Pri risbi sem se soočala s pojmi kot so ekspresivna risba, kroki, portret ter figura, dotaknila, pa sem se tudi risbe po fotografiji, s katero sem si pomagala pri dopolnjevanju kolažev.
Gre za preproste oblike, ki nakazujejo večinoma človeške figure ali posamezne elemente človeških figur. Risba je enostavna, včasih sta bili potrebni le ena ali dve potezi, ki označita želeno. Pri tem sem se dotaknila osrednjega vprašanja likovne naloge, kdaj združiti linijo s fotomontažo in kdaj jo raje spustiti. Včasih se pri fotomontaži linija popolno spoji v kompoziciji in služi kot zapolnitev slike, ko se poudari določene poteze s fotografij.
6.2 Material ter orodje
Pri iskanju primernega materiala in risala sem poskušala z različnimi kombinacijami, ki bi se med seboj uspešno dopolnjevale. Odločila sem se za različne oblike črnila (flomastri, tekoče črnilo), v določenih temnejših primerih podlage bel akrilni flomaster, pri skicah, pa sem včasih uporabila tudi oglje in črn akrilni flomaster. Pri orodju sem predvsem poskušala doseči poteze, ki so značilne pri risbi Picassa in Matissa, zato sem omejila izbor na krede, oglje ter črnilo. Ker sem kot podlago izbrala tudi fotopapir, iz katerega sem sestavljala fotomontaže, je veliko risarskih pripomočkov odpadlo iz izbora, ker se niso prijela na papir.
Kot podlago sem si izbrala eko karton, ki je nekoliko temnejši od navadnega papirja in tako doprinese k izrazu črno-belega kontrasta. Obenem je eko karton tudi trši, kar pomeni, da služi kot dobra podlaga za nekoliko težji foto papir.
Navsezadnje sem se morala še odločiti, kako bom tiskala fotografije, da bodo tudi fotomontaže prišle do izraza. Z običajnim papirjem sem bila nezadovoljna, saj je pobral vso nasičenost
25
fotografij. Posledično sem se odločila za tisk na fotopapir iz tiskarne na A4 format, ki je primeren za risbo s tušem.
Kot pripomočke sem uporabila še škarje in lepilo, ki sta mi služila pri lepljenju fotografij na papir.
6.3 Slikovni material
Ob snovanju likovnega dela sem načrtovala katero slikovno gradivo bom uporabljala. Moji začetni kolaži. Ko sem še eksperimentirala in ustvarjala skice, so moji začetni kolaži bili sestavljeni iz revij, včasih tudi časopisov. Kasneje, ob razvoju skic, sem se poglobila v fotografijo in se odločila, da bom kolaže izpeljala iz svojih lastnih fotografij in dodala nov likovni pojem fotomontaže. Fotografiranje sem izpeljala s prostovoljnimi kandidati in tako posnela okrog 100 fotografij figur, portretov in posameznih delov teles.
6.4 Fotomontaže
Fotomontaže sem sestavljala na zelo enostaven način. Uporabila sem le tehniko rezanja in lepljenja ter tako združila različne dele fotografij. Ustvarjati sem želela predvsem ročno in se izogniti digitalnemu urejanju, ki dandanes prevladuje. Tudi sama tehnika uporabe risbe me je spodbudila, da likovne izdelke dokončam ročno.
6.5 Združitev fotomontaž z risbo
Ustvarjanje v različnih mešanih tehnikah je precej bolj kompleksno kot deluje na prvi pogled.
Ugotovila sem, da je pri združevanju več tehnik treba biti pozoren in skrbno operirati z vsako tehniko posebej. Kaj lahko se zgodi, da ena tehnika začne prevladovati in izrine drugo iz kompozicije ali pa si tehniki povsem nasprotujeta. Tudi v mojih primerih se je zgodilo, da sem risbo uporabila tako, da je ostala fotografija razvrednotena ali brez pomena v likovnem delu.
6.6 Literarni del
Dela Borisa A. Novaka sem si vzela za inspiracijo, ker z malo besedami veliko pove. Njegova dela so mi bila zanimiva tako z vsebinskega kot tudi likovnega vidika.
Izhajala sem iz njegovih pesniških oblik, ki so v pesniški zbirki Definicije (2014) in želela ustvariti zbirko pesmi z naslovom Slovar ljubezni. Zgledovala sem se po njegovem skromnem izboru besed z zgoščeno sporočilnostjo ter osebno-izpovednostjo. Čeprav sem se precej zgledovala po avtorju, pa sem v svoje pesmi poskušala vnesti kar se da svoje osebnosti ter
26
izbora svojih lastnih motivov. Na koncu sem jih še prilagodila na temo, ki bi ustrezala motivu izbranih fotokolažev.
Kot temo avtorskih literarnih del sem si izbrala pojem ljubezni, kar sem poskušala prikazati tudi v naslovu zbirke, saj se le-ta venomer pojavlja v literarnem ustvarjanju. Tema ljubezni je široko razširjen pojem, s katerim ne želim poudarjati zgolj romantične ljubezni, ampak želim vključiti različne oblike ljubezni, tudi take, o katerih v vsakdanjem življenju premalo govorimo.
V prvi vrsti je zelo pomembna ljubezen do sebe, do družine, do partnerja ali ljubimca, prijateljev, ostalih bližnjih, ljubezen do narave, življenja, svojih lastnih strasti, hrepenenja, ljubezen do neznanega, nepričakovanega, čudnega in še bi lahko naštevala. Tako se tudi sami motivi spreminjajo od pesmi do pesmi, skupna jim je le tematika. Snov je izrazito osebno-izpovedna in se pogostoma poslužuje elementov simbolizma (Blažič, 2013).
Motivi se razlikujejo od posamezne pesmi, večinoma se jih tudi težko izloči zaradi same oblike pesmi. Moje pesmi so namreč kratke in obsegajo kitico ali dve. V strnjeno obliko pesmi se trudim vnesti kar se da sporočilnosti oziroma vsebine z izbranim motivom, ki bi najbolje opisal likovno obliko fotokolažev. Moje pesmi so nastale v letu 2018, z namenom, da jih združim z likovnim delom in predstavim končen izdelek v obliki zbirke.
Naslov zbirke Slovar ljubezni sem si izbrala predvsem zato, ker sem želela, da celotna avtorska zbirka asocira na slovar s pojmi in definicijami. Želela sem predstaviti svojo osebno zbirko ključnih besed, ki izhajajo iz mojega razumevanja ljubezni in jim dodati kratek simboličen opis.
Z melodičnostjo in metaforičnostjo pojmov dodam kot pesnik besedam in besednim zvezam popolnoma nove asociacije.
27
6.7 Analiza posameznih avtorskih del
6.7.1 Kapljice
V likovnem delu Kapljice sem prilepila fotografijo ženske figure, ki v rokah drži glavo iz kolaža in risbe. Obraz glave, ki jo drži v roki sem narisala s črnilom v zelo enostavni ekspresivni risbi.
Upodobila sem jo le z nekaj potezami z različno debelimi nanosi črnila. Postavitev fotokolaža in globoka likovna sporočilnost sta predvsem značilni za umetnico Hanno Höch, ki je prav tako v fotomontaže postavljala slikovno gradivo ženskih figur in njihovih delov telesa. Fotokolaž je v celoti zelo preprost, saj je sestavljen le iz dveh delov fotografij ter preproste risbe na obrazu, še bolj preprostega pa ga naredijo črno-bele fotografije, ki sem jih povzela po omenjenih zgledih umetnikov.
Interakcijo med risbo in fotografijo sem v tem primeru ustvarila s tem, ko sem risbo nanesla v obrezan obraz na fotografiji in posledično dosegla ravnovesje med risbo in fotografijo, glede na postavitev. Z motivom na fotografiji ter izbranimi potezami na avtorskem delu sem dosegla sporočilnost, ki se povezuje z izrazito ljubezensko pesmijo. Motiv pesmi so kapljice.
Orosile so se moje oči, navlažile so se moje ustnice,
spotile so se moje roke.
Ni dvoma, da kapljice, o ljubezni govore.
Kapljice
Slika 28: Teja Lazar, Kapljice, 29.7 x 42 cm, 2018, fotomontaža in risba s tušem, osebni arhiv
28 6.7.2 Tvoja
Kompozicija v delu Tvoja je navpično postavljena kompozicija in ima še manj risbe kot prva.
Likovno delo predstavlja figuro dekleta, ki se je ravnokar zbudila. Upodobila sem jo s povečano glavo in pomanjšanim telesom. Fotografije sem razdelila na tri dele, risbo pa sem umestila le ob strani. Z likovnim delom sem predstavila, da je že minimalna poteza risbe lahko ključna pri vsebinskem delu. Literarni del govori o ljubezni med žensko in dvema moškima. Govori o spoznanju na katerega dekle pomisli neko jutro, ko se zbudi. Vsebino, ki se nanaša na posesivnost enega od vpletenih sem poudarila s svojilnimi zaimki njegov, moj in tvoj.
Zbudila sem se v postelji, njegovi,
zbudila ob topli sapi, njegovi.
zbudila sem se ob misli svoji,
da raje prebujam se ob sapi, tvoji.
Tvoja
Slika 29: Teja Lazar, Tvoja, 42 x 29.7cm, 2018, fotomontaža in risba s tušem, osebni arhiv
29 6.7.3 Steklen pogled
Zopet se srečamo z risbo, ki ustvari obraz upodobljene figure. Večji del telesa je upodobljen s fotografijo, obraz pa je iztrgan in namesto njega je vanj dodana risba. Sledi fotomontaže tukaj skorajda ni, saj sem uporabila eno fotografijo, v katero sem minimalno posredovala. Tokrat so poteze v risbi povzete po Matissu, kot je tudi sam risal ženske figure. Likovnost in literarnost se najbolje povezujeta v tem delu Steklen pogled, saj oba izpostavljata pojem pogleda. V likovnosti sem ga izpostavila tako, da sem ga upodobila kot risbo, medtem ko je vse ostalo fotografija. Pesem ima zelo natančno določen motiv že v naslovu, ki se obenem nadaljuje v pesnitev. Gre za ulovljen pogled med moškim in žensko, ki sem ga literarno simbolizirala z razbitim steklom. Uporabila sem motiv, ki ga imenujemo »motiv fraktalov«, zasledimo pa ga tudi v literarnem delu Hansa Christiana Andersena Snežna kraljica (1845) ali v delu Mihaela
Slika 30: Teja Lazar, Steklen pogled, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in fotografija, osebni arhiv
Se je razbil.
odleteli koščki, pa odleteli so v tvoje oko.
Tako ujel si moj pogled.
Steklen pogled
30
Endeja z naslovom Momo (1984). Motiv fraktalov najdemo celo v orientalski liriki v Hafisovih pesnitvah.
6.7.4 Porcelan
V delu Porcelan se podoba razbije na likovno-formalnem delu in vsebinskem pri literarnem.
Celota opisuje tradicionalno žensko figuro, ki se zaradi moškega v prispodobi razleti na koščke.
V likovnem delu sem želela to oblikovati tako, da sem eno podobo razstavila na različne kose in jih potem znova sestavila. Tako figuro sestavlja njen sprednji del z obrazom, zadnji del ter praznina njene oblike. Izključno pri tem delu nisem vnesla risbe v kompozicijo, saj sem ustrezno formalno kot tudi vsebinsko obliko dosegla brez nje. Pri tem delu v ospredje postavljam fotomontažo kot samostojno delo, za katero me je posebej navdihnil eden izmed predstavljenih umetnikov Jesse Draxler, ki se je v svojih fotomontažah ukvarjal s podobnimi manipulacijami oziroma deformacijami ženskih figur.
Že iz naslova avtorskega dela lahko zaznamo krhkost motiva. Tudi porcelan je zelo simbolično uporabljen kot simbol za žensko, ki se občutljivo obnaša v bližini človeka, ki ga ljubi. Vsebina pesmi spet nakazuje na ljubezen med dvema, ki se obenem ljubezni tudi bojita. Glede oblike je ta pesem najdaljša od vseh, saj ima dve kitici, najdemo pa tudi ponavljanje besed: »Tam, tam, tam«, kar si lahko razlagamo kot še en element razbitega.
Porcelan
Slika 31: Teja Lazar, Porcelan, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža, osebni arhiv
31 6.7.5 Popisana
Naslednje likovno delo Popisana je zopet sestavljeno iz fotografije z manjšim izrezom in vnesenimi elementi enostavne ekspresivne risbe. Uporabila sem le eno fotografijo in nanjo narisala človeško figuro. Večji del kompozicije je zelo temen, medtem, ko je človeško telo z risbo svetel format, kar ustvari črno - bel kontrast, veliko bolj kot pri ostalih delih. Risbo sem v uporabila v nekoliko večjem obsegu zaradi vsebine pesmi, ki govori o porisani ženski figuri in jo primerja s stranjo v knjigi.
Delo Popisana predstavlja motiv knjige, ki vsebinsko govori o izrabljenem dekletu s strani moškega.
Slika 32: Teja Lazar, Popisana, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in akrilnim flomastrom na fotografiji, osebni arhiv
Obrnil me je tako lahkotno kot še eno navadno stran v knjigi.
Ko je zaprl knjigo, sem le postala ena izmed sto popisanih strani.
Popisana
32 6.7.6 Majhna poteza
V tem likovnem delu je predstavljen portret ženske, ki povezuje figuro na fotografiji in risbi.
Črnilo pokriva prazen del formata, ki se v liniji nadaljuje v vrat ter ramena na fotografiji. Risba
Črnilo pokriva prazen del formata, ki se v liniji nadaljuje v vrat ter ramena na fotografiji. Risba