svinčnikom
Slika 6: Pablo Picasso, Olgin portret, 62.2 x 45.7 cm, 1920, risba s svinčnikom
Slika 7: Pablo Picasso, Akti v Reverie, 20 x 24 cm, 1920, risba s svinčnikom
8
2 FOTOGRAFIJA
2.1 Fotografija in kratek razvoj
Po Butini (2011) je fotografija »umetnost ustvarjanja podob« s pomočjo svetlobe na določeno površino. Geoffrey Batchen (2010) v svoji razpravi o fotografiji pravi, da lahko definicijo fotografije razumemo bolje, če poznamo nastanek ter razvoj fotografije.
Podlago za delovanje je našla fotografija že v 17. stoletju na principu »Camere obscure«, kar v latinščini pomeni Temna soba. Gre za projekcijsko napravo, sestavljeno iz temnice z manjšo odprtino, ki projicira narobe obrnjeno sliko na nasprotni strani. Edina težava, ki jo je bilo treba še rešiti je, kako ohraniti oziroma zamrzniti sliko na podlagi (Butina, 2011).
Začetki fotografije segajo v 19. stoletje, ko se je zgodilo več zaporednih izumov povezanih s fotografijo. Pri tem naletimo na težavo, saj z gotovostjo ne vemo, kdo bi bil njen pravi iznajditelj. V zgodovini fotografije je namreč več imen, ki jih štejemo za začetnike.
Francoski litograf Joseph Niepce (1765-1833) je leta 1822 ujel sliko na kositrni plošči in prejel zasluge pri prispevanju k izumu (Butina, 2011). Tu so še ostali veliki pionirji fotografije:
Francoz Louis-Jacques-Mande Daguerre (1787-1851), katerega postopek izuma je bil prvič prikazan v javnosti ter še dve pomembni imeni, na kateri vedno znova naletimo, Heinrich Schulze (1687-1744) ter William Henry Fox Talbot (1800-1877) (Batchen, 2010).
Vsako veliko ime je zasluženo za del razvoja fotografije, tako na kemijskem področju kot tudi pri sami ideji fotografije. Ne glede na to, so razprave glede začetnika fotografije še vedno zelo različne (Batchen, 2010).
2.2 Namen fotografije
Ob rojstvu fotografije je prevladala t.i. »Straight photography« ali na nek način »popolna fotografija«, za katero so bile značilne lastnosti kot so preprostost, nekompliciranost, resničnost, nepopačenost, skratka lastnosti, ki so prikazovale tisto kar je »lepo«. Sčasoma so fotografi nehali prikazovati ideale v fotografiji in so se posvetili »manj lepim« motivom. K fotografiji so pristopali drugače, predvsem tako, da so poudarili sporočilnost. Iz tega so se razvili številni različni nameni ustvarjanja fotografije. Omenimo le nekaj najpomembnejših po Butini (2011):
Družinska fotografija je fotografija s katero ohranjamo spomin na družinske člane. Te fotografije so običajno zelo intimne.
9
Umetniška fotografija vsebuje določene likovne lastnosti in jo lahko delimo na različne podkategorije. Glavna značilnost umetniške fotografije je, da ne potrebuje posebnega namena, ampak je svobodno narejena z avtorjevo željo po ustvarjanju.
Reporterska fotografija je vrsta fotografije, katere namen je, da nas informira o aktualnih novicah. Zelo pomembno je, da zna fotoreporter ujeti pravilno sporočilnost fotografije. Že pri sami izbiri motiva, ta lahko spreminja interpretacijo fotografije.
Reklamna oz. oglaševalska fotografija služi grafičnim oblikovalcem pri oglaševanju različnih izdelkov.
Modna fotografija prikazuje ali dokumentira nove modne kreacije.
Znanstveno-dokumentarna fotografija se nanaša na različna znanstvena področja in zato zahteva snemanje v različnih pogojih, glede na področje.
2.3 Možnosti fotografskih posnetkov
Ne glede na namen fotografiranja ima fotograf vedno na izbiro različne možnosti snemanja fotografij, glede na omenjene dejavnike, kot so izbira motiva, osvetlitve, kadra, rakurza ter izbire objektiva. Pri tem se mora avtor sam odločiti, kaj pri trenutnem fotografiranju potrebuje in kaj želi pri fotografiji doseči (Butina, 2011).
Motiv je lahko različen. Izbira se lahko med bolj pripovednim ali manj pripovednim. Pri umetniški fotografiji še posebej odigra veliko vlogo izbira svetlobe in poigravanje s sencami, s katerima lahko dosežemo precej zanimive efekte v kompoziciji, če ju ustrezno obvladujemo.
Kot tretja možnost spreminjanja fotografije je izbira kadra, kar pomeni velikost izbranega prostora v mejah formata. Poznamo več različnih kadrov, kot so daljni, totalni, ameriški, srednji, veliki plan in plan detajla. Pri izbiranju rakurza govorimo o izbiri kota snemanja, ki vpliva na razpoznavnost motiva in posledično na gledalčevo dojemanje.
Navsezadnje, je pomembna še sama izbira objektiva, ki pripomore k izostritvi in razvidnosti ali popačitvi ujete vsebine. Po nastanku posnetka v izbranih pogojih nam še vedno ostane možnost spreminjanja fotografije z obdelavo v različnih računalniških programih (Butina, 2011).
2.4 Fotografija in umetnost
Fotografijo z začetkom industrializacije začnemo umeščati med umetniške panoge. Čeprav lahko trdimo, da je fotografija način potrjevanja realnosti, pa vseeno nosi tudi vlogo interpretacije, zaradi česar jo umeščamo tudi k tradicionalnim tehnikam umetnosti, kot so risba
10
ali slika (Batchen, 2010). V 60. letih se začnejo uporabljati še kombinirane likovne prakse s fotografijo, kot so fotorealizem, fotografija v performansu ali v konceptualni umetnosti (Pojmovnik slovenske umetnosti 1945 - 2005).
Fotografiranje zahteva veliko vloženega truda, da dobimo ustrezen posnetek. V primerjavi s postopkom drugih likovnih panog nastane na zelo enostaven način. Včasih je dovolj le pritisk na gumb, da dobimo posnetek in se še najbolje približamo prikazovanju stvarnosti. Zaradi te lastnosti je fotografija še najbolj primerna disciplina za prikazovanje nadrealnih motivov na precej dramatičen način. Susan Sontag v knjigi O fotografiji (2001) pravi, da le fotografija lahko prikaže dva naključno izbrana predmeta kot »utelešenje lepote«, pri kateri niti ni nujno, da je to odvisno od umetnikovih namenov (Sontag, 2001, str. 51-55).
Fotografije so tako rekoč skoraj kot slovnica brez meja, s katero lahko dokumentiramo oziroma popišemo ves svet: »Zbirati fotografije pomeni zbirati svet« (Sontag, 2001). Kljub temu, pa moramo upoštevati, da je fotografija v resnici slika, pri kateri veljajo enaka kompozicijska pravila kot pri slikarstvu. Pri fotografiji tudi fotografi upoštevajo elemente kompozicije, kot so oblika, ton in barva, tekstura, perspektiva (Rački, 2004).
2.5 MAN RAY
Man Ray je odigral pomembno vlogo v zgodovini fotografije in umetnosti. Tudi meni je služil kot inspiracija za avtorska likovna dela.
Fotograf, umetnik, filmski ustvarjalec, pesnik in surrealist, Man Ray velja za enega izmed najbolj vsestranskih umetniških figur v začetku 20. stoletja. Umetnik, ki ga sicer poznamo kot Man Raya, pa v resnici nosi ime Emmanuel Radnitsky (1890 - 1976). Obiskoval je šolo Ferrer school of Art v New Yorku, kjer se je med drugim seznanil z avantgardno umetnostjo, fotografiranja se je učil pa kar sam. Leta 1913 je spoznal Marcela Duchampa, s katerim je kasneje tudi sodeloval v dadaističnem gibanju v New Yorku. Spoznal je še številne ikone v umetnosti, kot so Francis Picabia, Tristan Tzara, Marcel Duchamp, Pablo Picasso… (Aillagon, 1988).
11
V fotografijah so glavni vir navdiha predstavljale ženske, ki jih je prikazoval na zelo intimen, čustven in erotičen način. S svojimi posnetki ženskih figur je Man Ray znal šokirati občinstvo.
Med drugim je sodeloval tudi z revijami kot so Vanity Fair, Vogue ter Bazaar. Čeprav je bilo njegovo ustvarjanje precej radikalno, so njegova dela občudovali mnogi. Njegove modne fotografije so bile edinstvene predvsem zaradi posebnega efekta, ki ga imenujemo
»photofloods«,v prevodu »fotopoplava«. Pri tem je uporabljal pristop močne, a kratke svetlobe, ki je ustvarila dodatne sence in dodala poseben efekt fotografiji (Aillagon, 1988).
2.5.1 Fotogram
Pri Man Rayu moramo še posebej izpostaviti fotogram. Gre za poseben način ustvarjanja pri čemer ne potrebujemo fotoaparata. Gre za sliko na fotografskem papirju, ki nastane z ustrezno izpostavitvijo svetlobi.
Man Rayevi fotogrami, oziroma drugače imenovani tudi Rayografi, nastanejo z izpostavitvijo papirja svetlobi najmanj trikrat, pri čemer različno postavljeni predmeti delujejo kot šablona.
Lahko bi dejali, da nastanejo z »mehaničnim kopiranjem.« Postopek zahteva delo v temnici. Z vsako izpostavitvijo svetlobi se papir obarva temneje na mestu, kjer ni bil pokrit z izbranim predmetom (Ray, 2005).
Slika 9: Man Ray, Črno in belo, 50 x 38.5