Na stranskih poslikavah je glava leve figure naslikana z modrimi lasmi božanstev, na vrhu pa nosi preprosto črno pokrivalo. Naglavni ornament v tej obliki je povezan z boginjo Nut, ki je
18
bila boginja neba in je simbolizirala zakladnico nebes. Vsak večer je pogoltnila sonce, Re, vsako jutro pa ga je ponovno rodila. Zaradi svoje simbolike vstajenja je igrala veliko vlogo pri pogrebnih obredih. Pogosto so jo upodabljali v obliki zvezd ali v obliki boginje z malo skledo na glavi. Krsta s to simboliko je predstavljala nebesa in boginjo Nut, ki je umrlega prebudila v posmrtno življenje. Na desni figuri vidimo pokrivalo kepreš, le da je naslikano v beli barvi.
Okoli njega se značilno vije kobra, ki so jo imenovali uraeus. Dvigajoča se kobra, zaščitnica bogov in kraljev, je predstavljala suverenost, svetlobo in avtoriteto božanstev. Simbolizirala je sveto žival boginje Vadžet ter sončnega boga, hkrati pa naj bi bila njegovo oko (Rice, 2002, str. 46, 231; Lurker, 2002, str. 60; Siliotti, 1999, str. 284). Slika torej predstavlja boginjo Nut, kako kraljevi osebnosti v desni roki podaja predmet proti ustom. Ta z roko sega po njenem vratnem nakitu. Podobno gesto, le da je boginja odpet ovratni nakit stegovala proti kralju, so Egipčani uporabljali kot simbol predaje in sprejema kralja v onostranstvo. Tako je mogoče povezati, da gre na poslikavi za sprejem kralja v onostranstvo. Vratni nakit ali menat je bila široka ogrlica, sestavljena iz več vrstic nanizanih kroglic. Kot atribut boginje Hator je menat simboliziral zdravilno moč. Med obrednimi plesi se je uporabljal kot tolkalo, pogosto so ga polagali tudi umrlemu v grob (Lurker, 2002, str. 79). Na isti poslikavi se na vsaki strani figur razprostirata dva grifona. Grifon je predstavljal simbol zmagovalnega vladarja, ki je korakal čez trupla svojih nasprotnikov. Njegova demonska entiteta je bila sestavljena iz levjega telesa s krili, glave in krempljev sokola na prednjih nogah. Egipčani so ga smatrali kot najmočnejšo žival, zato je simboliziral maščevalno pravičnost (Westendorf, 1969, str. 178; Lurker, 2002, str. 55).
Celotno poslikavo na strani lahko razložimo kot boginjo Nut, ki sprejema kralja v onostranstvo. Po simboliki pokrivala kepreš in grifonih na vsaki strani lahko sklepamo, da je vladar zmagovalno branil in maščeval svojo deželo. Glede na postavitev figur, ki sta obrnjeni druga proti drugi in z rokami segata naprej, je mogoče čutiti tudi intimno vzdušje. Morda ne gre na poslikavi za boginjo, ampak za kraljico in kralja v zasebnem življenju.
POSLIKAVA NA ZADNJI STRANI SKRINJICE
Na zadnji strani skrinjice je naslikan bojni prizor. Vidnih je kar nekaj podobnosti s poslikavo Ramzesa II. v bitki pri Kadešu, ki ga je leta 1844 objavil Ippolito Rossellini, po potovanju po Egiptu, kjer je prepisoval epigrafske reliefe in prerisoval pomembnejše spomenike starega Egipta. Povezava je v načinu, kako je naslikan voz – kolo s šestimi prečkami, okrogel voz, ki ga prekrivata dve diagonalni prečki. Prav tako so enako naslikani konji – dva konja, ki na
19
glavi nosita perje, na vratu sončni disk, čez hrbet pa nosita razkošno prevleko, ki je na skrinjici naslikana zelo poenostavljeno. Na zgornjem delu obeh slik vidimo sokola z enim krilom, iztegnjenim predse, drugo pa je spuščeno ob telesu, v krempljih pa drži prstan, imenovan šenu, ki je močan varovalni amulet. Prstan zaradi svoje okrogle oblike, ki nima ne začetka in ne konca, simbolizira večnost. Hieroglifni znak za večnost je prstan, ki je videti kot vrv, ki ima konce zvezane v vozel. Simbol je pogosto upodobljen v krempljih sokola. Tak primer vidimo tudi na poslikavi skrinjice. Sokol je v Egiptu pridobil posebno mesto zaradi hitrega leta in napadalnosti. Postal je sveta žival kralja bogov Hora in simbol božanskega kraljestva. Podobo sokola je nosilo nemalo božanstev Egipta, prav tako pa so na mumije pogosto polagali masko sokola (Siliotti, 1999, str. 81, 208; Lurker, 2002, str. 49).
Slika torej prikazuje vojno prizorišče z bojnim vozom. Skupino šestih vojakov najverjetneje usmerja kralj, ki jim stoji nasproti. V levem kotu se razprostira sokol s šenujem, ki deluje kot varovalni amulet.
POKROV SKRINJICE
Na pokrovu skrinjice je najbolj opazen bronast kipec. Posneman je po staroegipčanski žlici za mazila in predstavlja akt plavalke, ki v rokah drži raco. Žlica je bila namenjena za shranjevanje mazil, ki so jih lahko zaradi obračajočih peruti tudi pokrili. Tak motiv lahko nastopa v več različicah in spominja na kopalko v ljubezenski liriki Novega Egipta ali pa gre tudi za upodobitev boginje Hator. Pred kipcem se pojavljata dve kartuši s hieroglifi. Kartuša, ki nosi apotropejsko moč prstana, je služila kot zaščitnik kralja. V njej sta bili zapisani dve kraljevi najpomembnejši imeni, in sicer ime prestola (prenomen), ki ga je imenoval za kralja Zgornjega ali Spodnjega Egipta, in lastno ime (nomen), pred katerim je stal napis 'sin Reja'.
Kartuša je povezana z vrvjo, ki je simbolizirala vse, kar obkroža sončni disk – torej vesolje – in je s tem prikazovala faraonovo moč nad celotnim svetom. Ob straneh kartuš se predstavljata dve levji glavi, ki na vrhu nosita sončni disk. Lev je bil v Egiptu žival sonca, zato zaradi svoje narave ni simboliziral zgolj uničenja in smrti ponoči, ampak tudi preporod zjutraj. Lev kot žival izzove grozo, zato je dobil bistveno nalogo kot varovalec vhoda v tempelj in kraljevega prestola. Levja glava stoji v vseh štirih kotih pokrova skrinjice. Na eni strani glavi obdajata kartuši, na drugi pa se med njima razteza šopek lotosa. Mit o lotosu pravi, da je cvetlica, ki 'je prišla v obstoj v začetku časa'. Vstala naj bi iz prvinske vode oziroma se dvignila iz svetlobe. Lotos tesno povezujejo tako z vodo kot z ognjem, tako s temačnostjo in kaosom kot božansko svetlobo. Lotos, ki se dviguje iz vode, kot je videti na
20
skrinjici, je postal simbol vzhoda sonca po noči. Uporabljali so ga tudi kot simbol upanja na ponovno rojstvo. Modri lotos je veljal za svetega, z njim se večkrat srečamo na poslikavah grobnic, portretov kraljev, kako se z njim dišavijo ali pa se dvigajo iz lotosovega cveta (Westendorf, 1969, str. 132; Lurker, 2002, str. 38–39, 78).
Na spodnji strani skrinjice je videti štiri nogice v obliki ptice ibis. Sveti ibis je bila bela ptica s črno glavo, vratom in konci kril. Za Egipčane je imela ta ptica poseben pomen, saj so jo smatrali kot inkarnacijo boga Tota. Precej mumificiranih ibisov je bilo odkritih v nekropoli Hemopolisa, ki je bil glavni kultni center Tota. Egipčani so te ptice vzrejali na bližnjem jezeru pri Abusiru. Simbol ibisa je pomenil 'biti sijoč' in se je pojavljal kot metafora za preobrazbo oziroma kot simbol za preobražene mrtve (Lurker, 2002, str. 67–68).
Poslikave na skrinjici torej prikazujejo tri različne prizore na štirih poslikavah – na sprednjem delu je daritvena poslikava z naslikanimi božanstvi, na stranicah dva para v intimnem oziroma zasebnem življenju ali sprejem kralja v onostranstvo in na zadnji strani bojna poslikava z vojaškim vozom.
21
5. KONTEKSTUALNA ANALIZA
Grad Snežnik in Egipčanska soba