Število doseženih točk 1 0 1 2
f 34 28 1
f % 54 44 2
M. Gomboc (2020) navaja, da mora uradno vabilo vsebovati naslednje sestavne dele v navedenem vrstnem redu: naslov pošiljatelja, kraj in datum, naslov prejemnika, naslov dopisa, vsebino dopisa, pozdrav, podpis in priloge. Rezultati so pokazali, da anketiranci ne poznajo sestavin, ki tvorijo vabilo, saj jih 54 % pri tvorjenju besedila ni uporabilo vseh sestavnih delov uradnega vabila. En anketiranec (2 %) je uporabil vse sestavne dele vabila, 44 % pa je uporabilo nekaj sestavin. Upoštevani sestavini, ki so jih povečini uporabili, sta vsebina dopisa in pozdrav.
Največkrat so izpustili: naslov sporočevalca, kraj in datum ter podpis. Po pregledu vabil sem ugotovila, da vprašani ne vedo, kateri položaj zavzemajo. Glede na delovno mesto vzgojitelja je sporočevalec pooblaščena uradna oseba uradne ustanove in odnos do naslovnika zahteva, da morajo imeti besedila, ki jih tvorijo, uradno obliko, kot to navajajo tudi M. Križaj idr. (2019).
Druga ugotovitev se nanaša na podatke, ki jih mora vsebovati vabilo: namen, čas in kraj dogodka.
Vsi anketiranci so navedli namen dogodka, 59 anketirancev je napisalo čas dogodka, 54 pa kraj.
Preglednica 4: Število napak pri tvorjenju vabila
Število napak 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
f 8 13 11 9 8 6 4 1 1 2
f % 13 21 17 14 13 9 6 2 2 3
1Merilo točkovanja je bilo postavljeno na sledeč način: če je anketiranec pravilno uporabil vseh šest sestavin, je dobil dve točki, če je pravilno uporabil tri sestavine, eno točko, za eno ali dve sestavini pa nič.
Anketiranci so pri tvorjenju vabila naredili največ po eno jezikovno napako, takih je bilo 13, kar je 21 %, sledita po dve napaki, to je 17 %, tri napake, 14 %, štiri in nič napak pa znaša 13 %.
Manj odstotkov anketirancev pa je naredilo več kot pet napak, in sicer 9 %, šest, 6 %, sedem in osem, kar znaša 2 %, ter devet napak, to pa so 3 % vprašanih. Napake so se pojavljale pri uporabi vejice pri zapisu datuma, zapisu datumov in ur, uporabi velike začetnice (dva vprašana). Veliko nepravilnosti je bilo pri zapisu datuma, saj je 20 vprašanih datum zapisovalo brez vmesnih presledkov, trije so uporabljali število nič pred enomestnim številom, kar ni skladno s priporočili, ki jih najdemo v priročniku Jezikovna ozaveščenost za vsakdanjo in pedagoško rabo (2020). V omenjenem priročniku je naveden tudi pravilni zapis ure in datuma. Kar 34 vprašanih ju je pri pisanju vabila navedlo narobe. Kadar navajamo polno uro, lahko izberemo med dvema zapisoma, 8.00 ali ob 8. uri, nikakor pa ne navajamo oboje. Pri nepolni uri je mogoč le en način zapisa, in sicer 8.15. Če želimo zapisati dan, datum in uro skupaj, kot je to navada pri vabilu, moramo na obe stran datuma zapisati vejico, saj je datum v vlogi pristavčnega dela. To napako je naredilo 23 vprašanih (Petek, 2020). Kot navaja Toporišič (1997), se mora v vzgojno-izobraževalnih ustanovah uporabljati zborni jezik, namenjen za pisna besedila vseh vrst, zatorej mora vzgojitelj predšolskih otrok obvladati vse norme knjižnega jezika. Rezultati so pokazali, da so vprašani naredili veliko napak, ki so opisane zgoraj, kar kaže na nepoznavanje knjižnih norm. Sklepam, da pravopisna ozaveščenost ni na pričakovani ravni in ni ustrezna za položaj, ki ga zavzemajo.
Graf 2: Število napak pri tvorjenju vabila 3 % 2 %
2 % 6 %
9 %
13 %
14 % 17 %
21 %
13 %
Število napak pri tvorjenju besedila – vabilo
9 8 7 6 5 4 3 2 1 0
2. Napake, ki jih naredijo vzgojitelji v pomurskih vrtcih pri tvorjenju krajših uradnih besedil – obvestilo
Pri drugem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo znanje vzgojiteljev s področja tvorjenja obvestila. Število in vrsto napak sem ugotavljala prek praktične naloge v anketnem vprašalniku, kjer so vprašani tvorili krajše obvestilo z vsemi potrebnimi sestavinami.
Graf 3: Število upoštevanih sestavin obvestila
Tako kot vabilo mora tudi obvestilo vsebovati: naslov sporočevalca, kraj in datum, naslov naslovnika, naslov dopisa oz. ime besedilne vrste, vsebino dopisa, pozdrav, podpis in priloge (Križaj idr., 2019). Noben anketiranec ni uporabil vseh sestavin. Sedemintrideset vprašanih je pravilno uporabilo vsaj tri sestavine, kar predstavlja 62 %, tistih, ki so uporabili manj kot tri sestavine pa je bilo triindvajset, kar znaša 38 %. Noben anketiranec ni uporabil podatkov sporočevalca in naslovnika, le štirje so navedli kraj in datum, petindvajset vprašanih obvestila ni končalo s pozdravom in podpisom. Pomemben podatek, ki sem ga prejela med pogovori z vzgojitelji predšolskih otrok in njihovim vodstvom med izvajanjem raziskave, je, da imajo v večini vrtcev navado, da vabila na roditeljski sestanek vedno sestavi in razpošlje vodstvo vrtca.
Zato vzorec vzgojiteljev predšolskih otrok skoraj nikoli ne tvori vabil, kar pa ne velja za obvestila, ki jih pišejo tedensko. Ta podatek lahko povežem predvsem z dejstvom, da so pri tvorjenju obvestil anketiranci večkrat uporabljali vse potrebne vsebinske elemente, kot so: o čem obveščajo, kdaj in kje bo dogajanje ter druge ključne informacije (Križaj idr., 2018). Pri tvorjenju vabila je bilo več vsebinskih pomanjkljivosti, sestavne dele pa so bolj upoštevali pri vabilu kot
38 %
62 %
Število upoštevanih sestavin obvestila
0 1 2
pri obvestilu. Predpostavljam, da so pri obvestilu uporabljali manj uradnih sestavnih delov, ker pišejo veliko obvestil in jih morda dojemajo kot bolj vsakdanje in ne toliko uradne.
Preglednica 5: Število napak pri tvorjenju obvestila
Število napak 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
f2 13 9 12 8 9 1 4 2 1 0 1
f % 22 15 20 13 15 1 7 3 2 0 2
Graf 4: Število napak pri tvorjenju obvestila
Največ anketirancev ni naredilo nobene napake, teh je bilo trinajst, kar predstavlja 22 %, sledi dvanajst anketirancev, ki so imeli dve napaki, kar znaša 20 %. Po devet vprašanih je naredilo eno ali štiri napake, kar je 15 %, sledijo tisti, ki so naredili tri napake, teh je osem, tj. 13 %. Največ napak, in sicer deset, je naredil le eden (2 %), osem ali pet napak prav tako eden, devetih napak ni naredil nihče. Štirje vprašani so naredili šest napak, tj. 7 %, dva sta imela sedem napak (3 %).
Napake, ki so se pojavljale pri tvorjenju vabila, so bile prisotne tudi pri obvestilu. Šestnajst anketiranih je izpustilo vejico za krajem, datum so napisali brez presledkov (štirinajst vprašanih), pri zapisu ure (sedem vprašanih) so navajali obliko, npr. ob 8.00 uri, ki ni skladna s priporočili priročnika Jezikovna ozaveščenost za vsakdanjo in pedagoško rabo (2020).
22 %
15 %
20 % 13 %
15 %
1 % 7 %
3 % 2 % 2 %
Število napak pri tvorjenju besedila – obvestilo
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
3. Napake, ki jih naredijo vzgojitelji v pomurskih vrtcih pri tvorjenju krajših uradnih besedil?
Zbrani rezultati so pokazali, da vzorec vzgojiteljev predšolski otrok pri tvorjenju krajših uradnih besedil v povprečju naredi 5,31 napake. Glede na količino ur slovenskega jezika, ki jih je vzgojitelj predšolskih otrok deležen v času izobraževanja, dostopnost do jezikovnih priročnikov ter poudarjanje pomena maternega jezika v vzgoji in izobraževanju menim, da napak ne bi smeli narediti. V primeru moje raziskave gre za kratka besedila do pet povedi, če jih povežemo s povprečnim številom napak, ki znaša 5,31, to pomeni eno napako na poved. Napake so pravopisne vrste, in sicer: napačna uporaba ločil, vejice, predloga s/z in velike začetnice. Največ napak se je pojavilo pri zapisu ure in datuma (štiriintrideset vprašanih). Tudi pragmatična zmožnost je nizka, saj so v povprečju od treh točk za tvorjenje krajših uradnih besedil, ki so jih prejeli s pravilno sestavo in vsebino, zbrali 1,11 točke. Pragmatično zmožnost sem ocenjevala z vidika jasne vsebine, ki je morala vsebovati ustrezne podatke glede na določeno besedilno vrsto (obvestilo, vabilo).
4. Delež vzgojiteljev, ki napačno sklanja samostalnik otroci in kje naredijo napako/-e Tretja raziskovalna naloga je od vprašanih zahtevala sklanjanje samostalnika otroci. Zanimalo me je, kakšne napake in koliko jih bodo naredili pri sklanjanju.
Graf 5: Kolikšen delež vzgojiteljev napačno sklanja samostalnik otroci in kje naredijo napako/-e?
3 % 8 %
10 %
11 %
22 % 22 %
24 %
Sklanjatev samostalnika OTROCI
1 točka 2 točki 3 točke 4 točke 5 točk 6 točk 7 točk 8 točk
Samostalnik otroci je pravilno sklanjalo petnajst vprašanih, kar predstavlja 24 %, sledijo tisti, ki so dosegli sedem ali šest točk, teh je bilo štirinajst, kar je 22 %. Pet točk je zbralo sedem vprašanih (11 %), štiri točke je dobilo šest vprašanih (10 %). Nihče ni bil brez točke, dve točki sta imela dva vprašana (3 %), tri točke pa pet vprašanih (8 %). Sklanjanje je pregibanje, da samostalniku spreminjamo končnice (Skaza, 2010, prav tam str. 67). Glede na postavljeno merilo sem prišla do sklepa, da oseminštirideset vprašanih, kar predstavlja 76 %, ne zna v celoti pravilno sklanjati samostalnika otroci. Slovenski jezik pozna šest sklonov, osem vprašanih, 12 %, ne ve, koliko sklonov imamo. Kar 41 % anketirancev ne pozna pravilnega vrstnega reda sklonov: imenovalnik (Kdo ali kaj?), rodilnik (Koga ali česa?), dajalnik (Komu ali čemu?), tožilnik (Koga ali kaj?), mestnik (Pri kom ali pri čem?) in orodnik (S kom ali s čim?) (Ahačič, 2017). Množinska oblika samostalnika otrok ima posebnosti v imenovalniku, mestniku in orodniku (Jesenovec in Lenardič, 2016), kjer ima značilno glasovno premeno, in sicer k ̴ c pred končnico -i v imenovalniku ednine in -ih v mestniku množine (prav tam) (Žagar, 2010). Tudi rezultati raziskave so potrdili, da vprašanim največ težav povzročata mestnik in orodnik. Obliko v mestniku je napačno uporabilo deset vprašanih, v orodniku pa devetnajst. Največ napak je štiriintrideset vprašanih naredilo pri četrtem sklonu, tožilniku, kjer so namesto otroke napisali obliko otrok.