Število točk pri sklanjanju3
1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj
f 0 2 5 6 7 14 14 15 63
f % 0 3 8 10 11 22 22 24 100
3Merilo za točke je bilo postavljeno na naslednji način: eno točko je prineslo pravilno število sklonov, dodatno točko pravilni
5. Izbira jezikovnih priročnikov ob dilemah glede jezikovne ustreznosti besedila
Pri naslednjem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, kje vprašani iščejo pomoč, ko naletijo na jezikovno dilemo.
Graf 6: Kje vzgojitelji v pomurskih vrtcih iščejo pomoč, ko so v dilemi glede jezikovne ustreznosti besedila?
Preglednica 7: Kje vzgojitelji v pomurskih vrtcih iščejo pomoč, ko so v dilemi glede jezikovne ustreznosti besedila?
Jezikovni priročnik
Pravopis SSKJ Slovnica Svetovalnica E-pravopis knjižni ali elektronski obliki (Gomboc, 2020). Rezultati so pokazali, da vzgojitelji predšolskih otrok največkrat jezikovne dileme rešujejo s Slovenskim pravopisom (e-izdaja), 33 %, sledi Slovar slovenskega knjižnega jezika (e-izdaja) z 29 %. Uporaba elektronskih jezikovnih priročnikov je praktična izbira, saj so zasnovani tako, da se nenehno odzivajo na spremembe jezika in v njihovo nastajanje vključujejo tudi uporabnike (Križaj idr., 2019). Tiskane verzije so izbirali v manjšem deležu; le 11 % Slovenski pravopis (knjižna izdaja) in 8 % Slovar slovenskega knjižnega jezika (knjižna izdaja). Slovensko slovnico uporablja 9 % vprašanih, Jezikovno
4Vprašani so lahko izbrali več odgovorov, zato N ni 63.
11 %
Slovar slovenskega knjižnega jezika (knjižna izdaja) Slovar slovenskega knjižnega jezika (e-izdaja)
Slovenska slovnica Fran
Jezikovna svetovalnica Drugo
svetovalnico 2 %, Fran 1 % in drugo 7 %. Iz rezultatov je razvidno, da vprašani največkrat naletijo na težave z vidika pravilnega zapisa in izgovarjanja slovenskih besed, saj najpogosteje posegajo po pravopisnih jezikovnih priročnikih (Gomboc, 2020). S težavami se srečujejo tudi z vidika oblikovnih in pomenskih podatkov o besedah, ki so zapisane v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (Gomboc, 2020). Iskanje dane besede in reševanje jezikovnih težav je preprosto in hitro na spletnem portalu Fran (Križaj idr., 2019), ki ga sproti ureja Inštitut za slovenski jezik Franca Ramovša ZRC SAZU in vsebuje različne slovarje in jezikovne vire (Gomboc, 2020).
Čeprav je priročen in ažuriran, ga vprašani ne uporabljajo.
6. Ohranjanje znanja pravopisa po končanem študiju
Pri predzadnjem raziskovalnem vprašanju sem se osredinila na dodatno izobraževanje vzorca vprašanih na jezikovnem področju.
Graf 7: Ali vzgojitelji v pomurskih vrtcih ohranjajo svoje znanje pravopisa po končanem študiju?
Kar 79 %, to je petdeset anketirancev, je na vprašanje o dodatnem izobraževanju na področju jezika odgovorilo z izbiro NE. Le trinajst vprašanih se na jezikovnem področju dodatno izobražuje (21 %). Kdor je na prvo vprašanje odgovoril pritrdilno, je sledilo podvprašanje, kako se dodatno izobražuje. Zbrala sem zelo malo odgovorov, saj tudi tisti, ki se dodatno izobražujejo, niso jasno odgovorili. Največ vprašanih 11 % (šest) je kot dodatno izobraževanje navedlo, da se udeležujejo izobraževanj, ki jih izbere vodstvo vrtca. Trije vprašani (5 %) se izobražujejo sami, ko naletijo na jezikovni izziv, štirje (5 %) pa berejo strokovno literaturo. Željo po nadaljnjem samoizobraževanju C. Razdevšek Pučko (1993) povezuje s spodbujanju samorefleksije. Da bo strokovni delavec čutil željo in potrebo po izpopolnjevanju, je pomembna tudi primerjava s sodelavci in izmenjava izkušenj, saj ob tem lahko primerjajo svoje ravnanje in ga kritično
21 %
79 %
Dodatno izobraževanje na jezikovnem področju
DA NE
ovrednotijo. To pripelje do želje po izpolnjevanju (Devjak, 2007). Rezultati so pokazali, da v primeru izbranega vzorca ne prihaja do želje po izpopolnjevanju ter da se ne izobražujejo.
7. Jezikovne vsebine, ki bi si jih vzgojitelji v pomurskih vrtcih želeli v sklopu lastnega profesionalnega razvoja na jezikovnem področju
Zadnje raziskovalno vprašanje se je nanašalo na jezikovne vsebine, ki bi si jih vprašani želeli pri profesionalnem razvoju.
Preglednica 8: Katere jezikovne vsebine bi si vzgojitelji v pomurskih vrtcih želele v sklopu lastnega profesionalnega razvoja na jezikovnem področju?
Zadnje vprašanje je 30 % vprašanih izpustilo5 ali zapisalo, da si ne želijo nobenih vsebin. Tudi raziskovalci pedagoške prakse in izvajalci programov za nadaljnje izobraževanje ugotavljajo, da pedagoški delavci svojega znanja ne izpopolnjujejo po pričakovanjih. Razloge pripisujejo pomankanju spretnosti za uvajanje sprememb, pomankanju mišljenja, da so spremembe potrebne, neosveščenosti, pomankanju znanja in prepričanju strokovnih delavcev, da spremembe ne bodo prinesle nič novega (Devjak, 2007). Rezultati s področja vsebin dodatnega izobraževanja so pokazali zainteresiranost za jezikovne vsebine v sklopu nadaljnjega izobraževanja. Jezikovne vsebine za lastni profesionalni razvoj je predlagalo 57 % vprašanih, od tega si jih osemnajst (29
%) želi vsebine s področja novosti na področju pravopisa, enajst vprašanih (17 %) bi obnovilo znanje s področja pravopisa, sedem vprašanih (11 %) pa bi obnovilo znanje s področja tvorjenja besedil. Preostalih sedemindvajset vprašanih (43 %) je izkazalo nezainteresiranost za nadaljnje izobraževanje, saj niso napisali nobenega predloga ali pa ta ni bil povezan z jezikovnim področjem. Pomembno vlogo pri želji po samoizpolnjevanju imajo tudi podpora strokovnih kompetentnih oseb in vodstvo (Devjak, 2007).
5Razloga za izpustitev odgovorov sta lahko dva: vprašalnik je bil predolg in se jim na zadnje vprašanje ni več ljubilo odgovarjati ali pa se na tem področju ne želijo izpopolnjevati. K slabši kakovosti ugotovitev je doprineslo tudi nerazumevanje vprašanja, saj je 13 % vprašanih navajalo vsebine, ki niso povezane z jezikovnim področjem.
8. Povezanost med predhodnim izobraževanjem vzgojiteljev v pomurskih vrtcih in njihovim znanjem pravopisa
Z raziskovalnim vprašanjem sem želela preveriti povezavo med predhodno izobrazbo vprašanih in njihovim znanjem pravopisa. Povezanost napak z izobrazbo sem preverjala s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. V korelacijski analizi sem za analizo izobrazbe poleg osnovne spremenljivke (s tremi kategorijami odgovorov) za vsako vrsto izobrazbe oblikovala in v analizo vključila tudi ločeno, nominalno spremenljivko (vrednost 1 = vzgojitelji imajo takšno izobrazbo, vrednost 0 = nimajo takšne izobrazbe). Rezultat korelacijske analize kaže, da povezanost med izobrazbo in skupnim številom napak ni statistično značilna pri stopnji 0,05.
Rezultati so pokazali, da predhodna izobrazba vzgojiteljev ni povezana z njihovim znanjem pravopisa. Znanje pravopisa predstavlja številska razmernostna spremenljivka, ki kaže skupno število napak pri dvakratnem preverjanju znanja pravopisa (beležimo od nič do šestnajst napak, v povprečju pet napak).
Preglednica 9: Skupno število napak pri tvorjenju obvestila in vabila
Napake 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 15 16
Število anketirancev 4 5 6 8 5 8 6 6 5 2 2 2 1 1 1 1
Delež v odstotkih 6,3 7,9 9,5 12,7 7,9 12,7 9,5 9,5 7,9 3,2 3,2 3,2 1,6 1,6 1,6 1,6
Iz preglednice je razvidno, da je največji delež vzgojiteljev naredilo tri ali pet napak (12,7 % oz.
osem vzgojiteljev), sledita dve, šest ali sedem napak (9,5 % oz. šest vzgojiteljev), štirje vzgojitelji (6,3 % vzorca) so preverjanje znanja pravopisa opravili brez napak.
5.1 Ugotovitve raziskave
Z raziskavo sem ugotovila, da predhodno izobraževanje in znanje pravopisa nista povezana.
Vprašani so pri tvorjenju krajših uradnih besedil v povprečju naredili 5,31 napake, ki so bile pretežno pravopisne vrste. Pri tvorjenju besedil se je izkazalo, da imajo vprašani slabo pragmatično zmožnost, saj nihče ni v celoti pravilno uporabil sestavin uradnega besedila. Veliko napak je bilo tudi pri tvorjenju razumljive vsebine sporočevalcu. Pri nalogi sklanjanja samostalnika otroci so vprašani v povprečju zbrali šest točk od osmih. Čeprav so v povprečju zbrali veliko točk, je podrobnejša analiza po sklopih pokazala, da 76 % vprašanih ne zna sklanjati izbranega samostalnika v celoti. Največje razočaranje pa so prinesli rezultati s področja dodatnega izobraževanja, ki so pokazali, da se vzorec vprašanih dodatno ne izobražuje in da jih tudi nobena tematika dodatnega izobraževanja s področja jezika ne zanima. Vzgojitelji predšolskih otrok zavzemajo pomemben položaj in vlogo v procesu vzgoje in izobraževanja otrok, zatorej bi morali biti bolj ozaveščeni o pomembnosti poznavanja in pravilne uporabe slovenskega jezika. Raziskava je pokazala, da izbran vzorec vprašanih ne obvlada pravopisnih in pragmatičnih zmožnosti oz. so omenjene zmožnosti na nizki ravni. Ker so zgled prihodnjim generacijam, bi morali biti bolj samokritični, željni in motivirani za nadaljnja izobraževanja s področja jezika.
6 SKLEP
Zastavljene cilje diplomskega dela sem uresničila in odgovorila na raziskovalna vprašanja. Način zbiranja podatkov za raziskavo je omogočil bolj verodostojne podatke, ki sem jih lahko uspešno analizirala. Del vprašalnika, ki se je nanašal na pravopisno ozaveščenost, je bil dobro zastavljen in je dal jasne rezultate, medtem ko z drugim delom vprašalnika o pogledu na lasten profesionalni razvoj nisem dobila pričakovanih rezultatov. Za boljši vpogled v trenutno stanje bi bilo treba vprašalniku dodati še kakšno podvprašanje odprtega tipa, ki bi spraševal, zakaj si želijo ali ne želijo dodatnih izobraževanj. Z dodatnim vprašanjem bi dobila razloge nezainteresiranosti. Na tej podlagi bi lahko oblikovala predloge za izboljšavo trenutnega stanja. Trenutno imajo vsi študenti visokošolskega programa za predšolsko vzgojo predmet slovenskega jezika, ki obsega na ljubljanski pedagoški fakulteti 180 ur, na mariborski 150 ur in na primorski univerzi 270 ur (Predmetniki, 2020), kjer pridobijo dobro podlago. Po mojem mnenju bi lahko predmetniki na pedagoških fakultetah namenili večji del ur slovenskemu jeziku, saj glede na rezultate, ki sem jih pridobila, pravopisna ozaveščenost ni na zadovoljivi ravni. Tudi obdobje zaposlitve nudi dodatno jezikovno izpopolnjevanje. V katalogu, ki ga vsako leto pripravi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, najdemo raznolika in kakovostna izobraževanja s področja pravopisne ozaveščenosti (MIZŠ, 2020). Po pogovoru, ki mi ga je omogočilo osebno opravljanje ankete, so mi vprašani zaupali, da bi si želeli izobraževanj, ki bi se izvajala pri njih v vrtcu in ne bi odhajali v večja mesta, kjer so izobraževanja na razpolago. Če izhajam iz teh informacij, teorije, ki sem jo proučila, in rezultatov ankete, bi predlagala izobraževanje, ki bi bilo enotno za vse vzgojitelje predšolskih otrok, predavatelj bi izobraževal po vrtcih celotne Slovenije. Izobraževanje bi bilo enodnevno in bi vsebovalo obnovitev znanja s področja pravopisa, novosti in na koncu praktične naloge. Vse to pa bi moral izpeljati pedagog, poln entuziazma, predan slovenskemu jeziku, ki zna na videz suhoparna pravopisna pravila približati poslušalcem z vsaj malo motivacije.
7 VIRI IN LITERATURA
1. Ahačič, K. (2017). Slovnica na kvadrat: Slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana:
Rokus Klett.
2. Bešter Turk, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost – eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo, let. 56, št. 3–4, str. 111–130.
3. Devjak, T., in Polak, A. (2007). Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
4. Devjak, T., in Polak, A. (2005). Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje pedagoških delavcev ter njihov profesionalni razvoj. Sodobna pedagogika 5, 100–113.
5. Devjak, T., Berčnik S. (2020). Vzgoja predšolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
6. Dobrovoljc, H., in Jakop, N. (2011). Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC.
7. Dobrovoljc, H., Lengar Verovnik, T., Vranjek Ošlak, U., Michelizza, M., Weiss, P., Gliha Komac, N. (2020). Kje pa vas jezik žuli?: prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice. Ljubljana:
Založba ZRC.
8. Dominique, S., Saoganik, H. L. (ur.) (2001). Defining and Selecting Key Comptencies.
Seattle: Hofgrefe&Hubr, 44–65.
9. Gomboc, M. (2020). Mala slovnica slovenskega jezika: priročnik za šolo in vsakdanjo rabo. Ljubljana: DZS.
10. Gomboc, M. (1999). Preproste besede, pisno in ustno preverjanje: priročnik za jezikovni pouk v srednjih šolah. Nova Gorica: Grafika Soča.
11. Grosman, M. (2010). Kakšne pismenosti potrebujemo za 21. stoletje. Sodobna pedagogika 1, 16–26.
12. Ivšek, M. (2010). Slovenščina v izobraževanju. (7. 12. 2020). Pridobljeno s:
https://www.eurydice.si/wp-content/uploads/2010/09/SlovenscinaVizobrazevanju.pdf 13. Jesenovec, A., in Lenardič, J. (2016). Slovenščina – jezik na maturi. Mengeš: ICO, d. o. o.
14. Kalin Golob, M. (2003). Jezikovne reže 2. Ljubljana: GV Revije.
15. Kovačič, I. (2011). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje.
Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva. (10. 2. 2021).
Pridobljeno s:
http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/SEJO_komplet_za_splet.pdf
16. Križaj, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M. (2018). Na pragu besedila 1: izdaja s plusom. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett.
17. Križaj, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M., Ambrož, D., Židan, S. (2019). Na pragu besedila 2: izdaja s plusom. Učbenik za slovenski jezik v 2.
letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett.
18. Križaj, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M. (2019). Na pragu besedila 3. Učbenik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol.
Ljubljana: Rokus Klett.
19. Majdič, V. (2003). Pogledi na jezik: razprave in članki o slovenskem jeziku. Ljubljana:
Debora.
20. Marentič Požarnik, B. (1993). Akcijsko raziskovanje – spodbujanje učiteljevega razmišljanja in profesionalne rasti. Sodobna pedagogika, let. 44, št. 7–8, str. 347–359.
21. Marentič Požarnik, B., Šarić, M., Šteh, B. (2019). Izkustveno učenje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
22. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2020). Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. (12. 12.
2020). Pridobljeno s: https://paka3.mss.edus.si/katis/Uvodna.aspx
23. Pavlin, M. (2010). Kako naj napišem: Priročnik za pisno sporočanje. Ljubljana: Založba Jutro.
24. Petek, T. (2013). Vloga in položaj slovenščine v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Pedagoška obzorja 28 (1), 32–44.
25. Petek, T. (2018). Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju. Jezikovni zapiski 21 (2), 55–67.
26. Petek, T. (2020). Jezikovna ozaveščenost za vsakdanjo in pedagoško rabo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
27. Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in
izobraževanju (2004). (8. 2. 2021) Pridobljeno s:
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5958
28. Predstavitveni zbornik 2020/21 (10. 2. 2021). Pridobljeno s: https://www.pef.uni-
lj.si/fileadmin/Datoteke/Studijski_programi/Predstavitveni_zborniki/Zborniki_21-22/Pred%C5%A1olska_vzgoja_1.pdf
29. Predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti v Mariboru – Predmetnik (10. 2. 2021).
Pridobljeno s: https:\pef.um.si\wp-content\uploads\2020\10\PV-1.-st.-PREDMETNIK-novi.pdf
30. Predšolska vzgoja na Univerzi na primorskem – Predmetnik (10. 2. 2021). Pridobljeno s:
https://www.pef.upr.si/izobrazevanje/dodiplomski_studij_1%20_stopnje/predsolska_vzgo ja_(vs)/od_2018-2019/
31. Razdevšek Pučko, C. (1990). Spremembe v stališčih in značilnostih posameznih obdobij v poklicnem razvoju učiteljev. V: Učitelj – vzgojitelj, družbena in strokovna perspektiva.
Bled: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, 146–151.
32. Razdevšek Pučko, C. (1990). Vpliv učiteljevih vzgojno-izobraževalnih stališč na njegovo pedagoško ravnanje ter možnost njihovega spreminjanja: doktorska disertacija. Ljubljana:
Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.
33. Razdevšek Pučko, C. (1993). Usposabljanje učiteljev za uvajanje novosti. Maribor:
Jubilejni zbornik ob stoletnici rojstva Gustava Šiliha, str. 234–247.
34. Razdevšek Pučko, C. (1997). Usposabljanje učiteljev za programsko prenovo osnovne šole. Programska prenova naše osnovne in srednje šole, zbornik kongresa ZDPDS, Portorož. 206–214.
35. Robertson, I. T., Smith, M., in Copper, D. (1994). Motivation: strategies, theory and practice. Melksham, Witshire: The Cromwell Press, str. 19–119.
36. Ropič, M. (2017). Pravopisne zmožnosti učencev v 2., 3. in 4. razredu. V M. Jesenšek (ur.), Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo (str. 54—62). Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.
37. Skaza, J. (2008). Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo: pravila in raba.
Ljubljana: Jutro.
38. Skaza, J. (2010). Slovenska slovnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.
39. Šek Mertük, P., (2017). (Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Revija za elementarno izobraževanje 10(1), 127-140.
40. Toporišič, J. (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
41. Toporišič, J. (1997). Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Obzorja.
42. Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica – četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor:
Obzorja.
43. Toporišič, J. (2008). Stilnost in zvrstnost. Ljubljana: ZRC SAZU.
44. Ustava Republike Slovenije/URS/ (1991). Uradni list RS, št. 75/16 (30. 11. 2016) – Pridobljeno s: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1
45. Ule Nastran, M. (2000). Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
46. Valenčič Zuljan, M. (1999). Kognitivni model poklicnega razvoja študentov razrednega pouka. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
47. Valenčič Zuljan, M., Blanuša Trošelj, D. (2014). Profesionalni razvoj vzgojiteljev z vidika vzgojiteljevih pojmovanj. Andragoška spoznanja, let. 20, št. 1, str. 3–60.
48. Van Lier, L. (1995). Intruducing language awarness. London: Penguin English.
49. Vendramin, V. (2005). Konceptualizacije pismenosti in razgradnja nekaterih s tem povezanih mitologij. Šolsko polje 16/1–2. 71–82.
50. Vogel, J. (2015). Razlike v pojmovanje tradicionalne in kritične jezikovne zavesti ter njuna vloga pri razvijanju kritične sporazumevalne zmožnosti. Šolsko polje XXVI, št. 1–2, 103–
120.
51. Vollmer, J. H. (2006): Towdards a Common European Instrument for Language(s) of Education, Intergovernmental Conference, Strasbourg.
52. Vonk, J. H. C., Schras, G. A. (1986). From begining to experienced teacher. Paper sented at the ATEE Conference in Toulose, France.
53. Weinert, Franz, E. (2001): Concept of Competence: A Conceptual Clarification. V:
Rychen.
54. Zakon o javni rabi slovenščine/ZJRS/ (2004). Uradni list RD, št. 86/2004 (10. 2. 2020).
Pridobljeno s: spletnega mesta
55. Zakon o vrtcih/ZVrt-F/ (2005). Uradni list RS, št. 55/17 (6. 10. 2017). Pridobljeno s:
spletnega mesta
56. Zadravec Pešec, R. (1994). Pragmatično jezikoslovje, temeljni pojmi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center za diskurzivne študije.
57. Zgaga, P. (2006). The Prospects of Teacher Education in South-east Europe. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
58. Žagar, F. (1996). Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor: Založba Obzorja.
59. Žagar, F. (2010). Slovenska slovnica za vsak dan. Celje: Celjska Mohorjeva družba.