Slika 5: ISP-R integracijska sfera (Vir: Oceanoptics.com)
Slika 3: Spektrometer JAZ-ULM- 200 (Vir: Oceanoptics.com)
Slika 4: Svetlobni vir DH-2000BAL (Vir: Oceanoptics.com)
15 3.2.1 Meritve odbojnosti
Pri meritvah odbojnosti smo uporabili spektrofotometer, ki je bil preko optičnega kabla povezan z integracijsko sfero in priključen na računalnik. Pod sfero smo postavili 10 vzorcev izbrane vrste. Integracijsko sfero smo pri merjenju postavili pravokotno na zgornjo listno površino, na osrednji del listne lamine med glavno žilo in listnim robom in to površino smo osvetljevali s svetlobnim virom, ki je bil prav tako preko optičnega kabla povezan s sfero. Na ta način se je svetloba, ki se je odbila od listne površine, preusmerila v sfero in potem v spektrofotometer. Odbojnost smo izračunali kot razmerje med količino svetlobe, odbite od listne površine, in bele referenčne ploščice.
3.2.2. Meritve presevnosti
Pri meritvah presevnosti smo uporabili 10 listov in vsakega posebej smo namestili pod integracijsko sfero tako, da je bila sferi izpostavljena spodnja stran lista. Zgornjo stran vsakega lista smo osvetljevali s svetlobnim virom. Prepuščena svetloba je na ta način prehajala skozi list do integracijske sfere na spodnji strani lista. Pred meritvami pa smo spektrofotometer umerili na 100-procentno prepustnost s pomočjo svetlobnega žarka, ki je neposredno prehajal v notranjost integracijske sfere. Presevnost listov smo izračunali kot razmerje zmanjšanja jakosti svetlobnega žarka po prehodu skozi list.
3.3 ANATOMSKE ANALIZE
3.3.1 Specifična listna površina in vsebnost vode
Iz listov, ki smo jim izmerili optične lastnosti, smo s pomočjo luknjača izrezali krožce s premerom 1 cm. Krožce smo stehtali, nato pa jih zavili v folijo znane mase in jih 24 ur sušili v peči pri temperaturi 105 °C. Po sušenju smo jih še enkrat stehtali in jim določili suho maso, tako da smo lahko iz podatkov o sveži in suhi masi izračunali tudi vsebnost vode [%]. Ko smo pridobili vse podatke, smo lahko izračunali specifično listno površino (Specific Leaf Area – SLA), ki je količnik med površino vzorca in njegovo suho maso, izražen v [cm2 mg-1].
16 3.3.2 Zgradba lista
Te meritve smo opravili s pomočjo svetlobnega mikroskopa Olympus CX41, povezanega z digitalno kamero Olympus XC30, s pomočjo pribora za mikroskopiranje ter računalniškega programa Cell (CellSens, Olympus, Japan). Na predelu lista, kjer smo merili optične lastnosti, smo prečno odrezali tanek kos lista in naredili poltrajne preparate v glicerolu. Nato smo si prečne prereze listov pogledali pod svetlobnim mikroskopom in na desetih mestih vsakega lista izmerili različne parametre. S pomočjo računalniškega programa smo pri 100-kratni povečavi izmerili debelino lista, razdalje med trihomi, debelino povrhnjice in debelino aerenhima. Podatke smo sproti vnašali v program Excel, s pomočjo katerega smo naredili statistične izračune in grafične prikaze.
3.4 BIOKEMIJSKE ANALIZE
Za biokemijske analize smo s pomočjo luknjača iz svežih listov naluknjali krožce s premerom 1 cm. Določali smo torej vsebnosti karotenoidov, klorofilov, antocianov in UV-absorbirajočih snovi. Med opravljanjem meritev smo določene vzorce, ki jih nismo tako preučili, shranili v zamrzovalniku in na ta način upočasnili delovanje encimov, ki bi lahko vplivali na naše rezultate, ter ohranili vsebnosti barvil v listih.
3.4.1 Klorofili in karotenoidi
Vsebnosti klorofila a in b ter karotenoidov smo določili po metodi Lichtenthalerja in Buschmanna (2001a, 2001b). Vzorce smo strli v terilnici, ekstrahirali v 5 mL acetona (100 % (v/v)) in centrifugirali (4000 rpm, 4 °C, 4 min) v centrifugirkah za klorofil. Po centrifugiranju smo odčitali prostornine ekstraktov. Absorbcije smo izmerili s spektrofotometrom VIS pri valovnih dolžinah 470, 645 in 662 nm. Vsebnost klorofilov (Kl a, b) in karotenoidov (Kar) smo izrazili na suho maso vzorca in na površino vzorca.
Enačba za numerično oceno vsebnosti klorofilov in karotenoidov, prirejena na suho maso vzorca:
Kl a [mg g⁻¹ ss] = ca * V / ss = (11,24 E662 - 2,04 E645) *V / ss … (1)
17
Kl b [mg g⁻¹ ss] = ca* V / ss= (20,13 E645 - 4,19 E662) * V / ss … (2) Kar [mg g⁻¹ ss] = (1000 E470 – 1,9 ca - 63,14 cb) * V / ss / 214 ... (3)
ca,b - koncentracija klorofila a, oziroma b V - volumen ekstrakta [ml]
ss - suha masa vzorca [g]
P - površina vzorca [cm²]
E - absorpcija pri izbrani valovni dolžini
Ko želimo enačbo za numerično oceno vsebnosti klorofilov in karotenoidov prirediti na površino vzorca, potem v zgornji formuli suho maso vzorca (ss) nadomestimo s površino vzorca (P).
3.4.2 Antociani
Vsebnost antocianov smo določili po metodi Drumma in Mohra (1978). Vzorce smo strli v terilnici, ekstrahirali v 5 ml ekstrakcijskega medija (metanol : HCl (37 %) = 99 : 1 (v/v)) in centrifugirali (4000 rpm, 4 °C, 4 min). Po centrifugiranju smo odčitali prostornine ekstraktov. Vzorce smo nato za 24 ur postavili v temo pri temperaturi 3–5 °C. Ekstinkcije smo z VIS-spektrometrom izmerili pri valovni dolžini 510 nm. Vsebnost antocianov (Ant) smo izrazili v relativnih enotah na suho maso vzorca in na površino vzorca.
Enačba za numerično oceno vsebnosti antocianov, prirejena na suho maso:
Ant (relativna enota) = E510 * V * ss⁻¹ ... (4)
E510 - absorpcija pri valovni dolžini 510 nm V - prostornina ekstrakta [ml]
ss - suha masa vzorca [g]
P - površina vzorca [cm²]
18
Ko želimo enačbo za numerično oceno vsebnosti antocianov prirediti na površino vzorca, potem v zgornji formuli suho maso vzorca (ss) nadomestimo s površino vzorca (P).
3.4.3 UV-absorbirajoče snovi
Vsebnost absorbirajočih snovi UV-B in UV-A (UVB 280–320 nm, UVA 320–400 nm) smo določili po Caldwellovi metodi (1968). Vzorce smo strli v terilnici, ekstrahirali v 5 mL ekstrakcijske raztopine metanol : destilirana voda : HCl (37 %) = 79 : 20 : 1 (v/v) in jih 20 minut inkubirali v temi. Vzorce smo nato centrifugirali (4000 rpm, 10 °C, 10 min) in odčitali prostornine ekstraktov. S pomočjo spektrofotometra UV/VIS in kvarčnih kivet smo izmerili absorbance v spektralnem razponu 280–320 (UV-B) in 320–400 (UV-A) nm.
Vsebnost UV-absorbirajočih snovi smo izračunali kot integral ekstinkcijskih vrednosti od 280 do 319 nm ter od 320 do 400 nm. Vsebnost UV-absorbirajočih snovi smo izrazili v relativnih enotah na suho maso vzorca in na površino vzorca.
Enačba za numerično oceno vsebnosti UV-absorbirajočih snovi, prirejena na suho maso vzorca:
UV abs (relativna enota) = I * V-1* ss-1 ... (5)
I - integral absorpcijskih vrednosti v intervalu 280–320 nm (UV-B abs) ter 320–400 nm (UV-A abs)
V - prostornina ekstrakta [ml]
ss - suha masa vzorca [g]
P - površina vzorca [cm²]
Ko želimo enačbo za numerično oceno vsebnosti UV-absorbirajočih snovi prirediti na površino vzorca, potem v zgornji formuli suho maso vzorca (ss) nadomestimo s površino vzorca (P).
3.5 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV
Vse podatke meritev smo sproti vnašali v program Excel, s pomočjo katerega smo izračunali povprečja in standardne deviacije. Nekatere podatke smo predstavili v grafih,
19
nekatere pa v tabelah. Za primerjavo biokemijskih in anatomskih parametrov listov smo uporabili Študentov dvovzorčni t-test z upoštevanjem enakih varianc. Podatke o biokemijskih lastnostih in morfoloških lastnostih smo analizirali s Spearmanovim korelacijskim testom. Test nam je povedal, ali obstaja povezava med prepustnostjo oziroma odbojnostjo in biokemijskimi oziroma morfološkimi parametri. Korelacijsko analizo smo naredili v programu IBM SPSS 19.0. Ničelno hipotezo smo zavrnili, kadar je bil p ≤ 0,05 (statistično značilna razlika).
4 REZULTATI
4.1 ODBOJNOST IN PRESEVNOST LISTOV
Za prikaz presevnosti in odbojnosti smo uporabili glajena povpre listih.
Slika 3: Spektri povprečnih vrednosti relativnega odboja (zelena barva) in relativne presevnosti (modra barva)
Iz grafa (Slika 6) je razvidno, da
presevnost. Potem pa pride v vidnem delu spektra (400 tem delu spektra presevnost ve
presevnost v vidnem delu spe
odbojnost doseže maksimum v zelenem delu spektra pri 500 nm, medtem ko presevnost doseže maksimum v rumenem delu spektra pri 582 nm. Iz grafa je razvidno tudi, da odbojnost in presevnost dosežeta minimu
dolžini okrog 690 nm. V NIR več kot očitna. Odbojnost je v NIR odbojnost kot tudi presevnost za
20 4.1 ODBOJNOST IN PRESEVNOST LISTOV
Za prikaz presevnosti in odbojnosti smo uporabili glajena povprečja intenzitet po
nih vrednosti relativnega odboja (zelena barva) in relativne presevnosti (modra barva) skozi liste pri vrsti Salvinia auriculata; n = 10
Iz grafa (Slika 6) je razvidno, da je odbojnost v UV-območju (280–
ride v vidnem delu spektra (400–700 nm) do preobrata in tako je v tem delu spektra presevnost večja kot odbojnost. Še vseeno pa sta tako odbojnost kot tudi presevnost v vidnem delu spektra večji kot v UV-območju. V delu vidnega spektra odbojnost doseže maksimum v zelenem delu spektra pri 500 nm, medtem ko presevnost doseže maksimum v rumenem delu spektra pri 582 nm. Iz grafa je razvidno tudi, da odbojnost in presevnost dosežeta minimum v rdečem delu vidnega spektra
dolžini okrog 690 nm. V NIR-območju (700-887 nm) je razlika v odbojnosti in presevnosti itna. Odbojnost je v NIR-območju še vedno manjša kot presevnost, vendar tako odbojnost kot tudi presevnost začneta nad 680 nm valovne dolžine strmo naraš
čja intenzitet po desetih
nih vrednosti relativnega odboja (zelena barva) in relativne presevnosti (modra
–400 nm) večja kot 700 nm) do preobrata in tako je v ja kot odbojnost. Še vseeno pa sta tako odbojnost kot tudi ju. V delu vidnega spektra odbojnost doseže maksimum v zelenem delu spektra pri 500 nm, medtem ko presevnost doseže maksimum v rumenem delu spektra pri 582 nm. Iz grafa je razvidno tudi, da em delu vidnega spektra pri valovni 887 nm) je razlika v odbojnosti in presevnosti ju še vedno manjša kot presevnost, vendar tako ad 680 nm valovne dolžine strmo naraščati.
21 4.2 ANATOMIJA LISTOV
Slika 4: Razdalja med trihomi, debelina povrhnjice, aerenhima in celotnega lista
Na prečnih prerezih listov je opazen obsežen aerenhim, ki predstavlja skoraj celotno debelino lista. Debelina povrhnjice je v primerjavi z debelino aerenhima precej tanka. Iz grafa (Slika 7) je razvidno, da je razdalja med trihomi v primerjavi z drugimi dolžinami precej velika.
Slika 5: Površina lista vrste Salvinia auriculata (Foto: Dragan Abram) 0
100 200 300 400 500 600 700 800 900
razdalja med trihomi debelina povrhnjice debelina lista debelina aerenhima
(µm)
22
Slika 6: Površina lista vrste Salvinia auriculata (Foto: Dragan Abram)
Slika 7: Trihomi pri vrsti Salvinia auriculata (Foto: Dragan Abram)
23 4.3 BIOKEMIJA LISTOV
Tabela 1: Vsebnost biokemijskih parametrov listov, izražena na površino lista. Vrednosti so povprečja ± SD.
Biokemijski parameter Salvinia auriculata
Klorofil a (g/cm²) 0,013 ± 0,004
Klorofil b (g/cm²) 0,016 ± 0,005
Karotenoidi (g/cm²) 0,003 ± 0,001
Antociani (rel. enote/cm²) 1,027 ± 0,588
UV-A as (rel. enote/cm²) 6,175 ± 0,632
UV-B as (rel. enote/cm²) 4,669 ± 0,528
Iz Tabele 1, ki prikazuje vsebnost biokemijskih parametrov listov, izraženo na površino lista, je razvidno, da je povprečna vrednost klorofila b večja od povprečne vrednosti klorofila a, vendar pa se vsebnost klorofila a in klorofila b statistično značilno ne razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata (p = 0,123). Iz Tabele 1 je razvidno tudi to, da je povprečna vrednost UVA-absorbirajočih snovi večja od povprečne vrednosti UVB-absorbirajočih snovi. Vsebnost UVA- in UVB-absorbirajočih snovi se statistično značilno razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata (p = 0,000018).
Tabela 2: Vsebnost biokemijskih parametrov listov, izražena na maso suhe snovi lista.
Biokemijski parameter Salvinia auriculata
Klorofil a (mg/g ss) 8,403 ± 3,334
Klorofil b (mg/g ss) 10,814 ± 4,656
Karotenoidi (mg/g ss) 2,159 ± 0,904
Antociani (rel. enote/g ss) 684 ± 451
UV-A as (rel. enote/g ss) 3954 ± 972
UV-B as (rel. enote/g ss) 2984 ± 738
Iz Tabele 2, ki prikazuje vsebnost biokemijskih parametrov listov, izraženo na maso suhe snovi lista, je razvidno, da je povprečna vrednost klorofila b večja od povprečne vrednosti klorofila a, vendar pa se vsebnost klorofila a in klorofila b statistično značilno ne razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata (p = 0,2). Iz Tabele 2 je razvidno tudi to, da je povprečna vrednost UVA-absorbirajočih snovi večja od povprečne vrednosti UVB-absorbirajočih
24
snovi. Vsebnost UVA- in UVB-absorbirajočih snovi se statistično značilno razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata (p = 0,022).
4.4 KORELACIJA MED OPTIČNIMI IN ANATOMSKIMI TER BIOKEMIJSKIMI LASTNOSTMI LISTOV
Naši odvisni spremenljivki sta prepustnost in odbojnost lista za svetlobo, odvisni pa sta od anatomskih in biokemijskih parametrov, ki smo jih opisali.
4.4.1 Odbojnost lista
Rezultati so pokazali statistično signifikantno korelacijo odbojnosti z anatomskimi lastnostmi lista, niso pa pokazali nobene korelacije z biokemijskimi lastnostmi lista (Tabela 3). Večja kot je razdalja med trihomi, manj svetlobe se odbije v spektru UV-A, kar pomeni, da gre v tem primeru za negativno korelacijo med odbojnostjo v spektru UV-A in razdaljo med trihomi. Tudi debelina povrhnjice in odbojnost v modrem, vijoličnem, zelenem in rumenem svetlobnem spektru negativno korelirata, in sicer debelejša kot je povrhnjica, manjša je odbojnost v modrem, vijoličnem, zelenem in rumenem svetlobnem spektru. Debelina aerenhima negativno korelira z odbojnostjo v rdečem delu svetlobnega spektra, torej debelejši kot je aerenhim, manj svetlobe se odbije v rdečem delu svetlobnega spektra.
25
Tabela 3: Soodvisnost odbojnosti in biokemijskih ter anatomskih značilnosti listov v določenih spektralnih pasovih, izraženih s Spearmanovim korelacijskim koeficientom.
Z rdečo barvo smo označili statistično značilne razlike, kjer je p ≤ 0,05. S simbolom ° smo označili p-vrednosti, pri katerih je vrednost korelacijskega koeficienta negativna.
26
Tabela 4: Soodvisnost presevnosti in biokemijskih ter anatomskih značilnosti listov v določenih spektralnih pasovih, izraženih s Spearmanovim korelacijskim koeficientom.
27 4.4.2 Presevnost lista
Rezultati so pokazali korelacijo presevnosti z anatomskimi in biokemijskimi lastnostmi lista (Tabela 4). Klorofil a negativno korelira s presevnostjo v območju UV-B in NIR, kar pomeni, da večja kot je količina klorofila a, manjša je presevnost v območju UV-B in NIR.
Klorofil b negativno korelira s presevnostjo v NIR-območju, torej večja kot je količina klorofila b, manjša je presevnost v NIR-območju. Karotenoidi negativno korelirajo s presevnostjo v spektru UV-B, torej večja kot je količina karotenoidov, manjša je presevnost v spektru UV-B. Rezultati so pokazali tudi negativno korelacijo med presevnostjo in razdaljo med trihomi, kar pomeni, da večja kot je razdalja med trihomi, manjša je presevnost v modrem, zelenem, rumenem in rdečem delu svetlobnega spektra.
Debelina povrhnjice pozitivno korelira s presevnostjo v območju UV-B, torej debelejša kot je povrhnjica, večja je presevnost v območju UV-B. Debelina aerenhima negativno korelira s presevnostjo v območju UV-A in pozitivno korelira v NIR-območju, kar pomeni, da debelejši kot je aerenhim, manjša je presevnost v območju UV-A in večja je presevnost v NIR-območju.
28 5 RAZPRAVA
Listi različnih vrst imajo poleg anatomskih in biokemijskih tudi specifične optične lastnosti, ki so določene z različnimi listnimi parametri. Ti parametri so absorpcija in prepustnost listov ter razpršenost svetlobe znotraj lista (Carter in Knapp, 2001). Relativne vrednosti teh parametrov so odvisne od anatomske in biokemične strukture lista (Klančnik in sod., 2014). Torej je bil glavni namen diplomske naloge raziskati vpliv anatomskih in biokemijskih lastnosti listov na odbojnost in presevnost listov vrste Salvinia auriculata iz družine plavčevk (Salviniaceae).
Izmerili smo odbojne in presevne spektre listov, šele potem smo preučili anatomijo in biokemijo listov in korelacijo med optičnimi in anatomski ter biokemijskimi lastnostmi listov.
Pri meritvah odbojnosti in presevnosti smo upoštevali rezultate v območju sevanja UV-A in UV-B, vidnem območju in območju bližnjega infrardečega sevanja (270–887 nm).
Rezultati so pokazali, da sta odbojnost in presevnost v vidnem delu spektra večji kot v UV-območju in manjši kot v NIR-območju.
Yoshimura in sod. (2010) ugotavljajo, da odbojnost lista v UV-delu spektra znaša 5 %, medtem ko je prepustnost enaka nič. V UV-delu spektra prevladuje močna absorpcija, ravno na račun UV-absorbirajočih snovi (Yoshimura in sod., 2010).
Odbojnost in presevnost sta v NIR-območju največji zato, ker na tem območju pigmenti ne absorbirajo svetlobe in nimajo nobenega vpliva. Največji vpliv v tem delu imajo anatomske lastnosti lista. (Grant, 1987; Vogelmann, 1993). Tudi iz naših rezultatov je razvidno (Slika 6), da tako odbojnost kot tudi presevnost začneta v NIR nad 680 nm valovne dolžine strmo naraščati na tako imenovani ''rdeči rob'', ki vodi do visoke absorpcije v bližnjem IR-platoju, kjer pigmenti v listih ne absorbirajo sevanja (Blackburn, 2006). V delu vidnega spektra je presevnost najvišja v valovnih pasovih, kjer je visoka tudi odbojnost, to pa je v zelenem in rumenem delu spektra (Larcher, 2003). Naši rezultati so pokazali, da v delu vidnega spektra odbojnost doseže maksimum v zelenem delu spektra pri 500 nm, saj v tem delu klorofili svetlobe ne absorbirajo (Larcher, 2003). Presevnost pa
29
pri naši raziskavi doseže maksimum v rumenem delu vidnega spektra pri 582 nm.
Maksimuma predstavljata območje, kjer rastlinski pigmenti svetlobo predvsem odbijajo ali pa svetloba prehaja skozi list (Slaton,1995). Odbojnost in presevnost pri naši raziskavi dosežeta minimum v rdečem in modrem delu vidnega spektra. Minimumi predstavljajo močna absorpcijska področja, kjer rastlinski pigmenti absorbirajo večino vpadne svetlobe (Slaton, 1995).
Korelacije, ki smo jih izračunali med biokemijskimi in anatomskimi parametri ter med odbojnimi spektri pri vrsti Salvinia auriculata, so nam pokazale, da imajo anatomske lastnosti listov največji vpliv na odbojnost, kar so v svojih raziskavah potrdili tudi Slaton in sod. (2001). Liew in sod. (2008) ugotavljajo, da predvsem debelina povrhnjice vpliva na količino svetlobe, ki se odbije s površine lista (Liew in sod., 2008). Iz naših rezultatov je razvidno (Tabela 3), da debelina povrhnjice vpliva na odbojnost v modrem, zelenem, rumenem in rdečem delu spektra. Poleg tega so rezultati pokazali, da na odbojnost v spektru UV-A vpliva razdalja med trihomi, medtem ko na odbojnost v rdečem delu spektra vpliva debelina aerenhima. Čeprav smo predvidevali, da bo naša raziskava pokazala tudi korelacijo med odbojnostjo in biokemijskimi parametri, tega nismo uspeli dokazati.
Pričakovali smo predvsem korelacijo med klorofili in odbojnostjo v zelenem delu spektra.
Sama raziskava vsebnosti biokemijskih parametrov v listu je pokazala, da je povprečna vrednost klorofila a večja kot povprečna vrednost klorofila b, vendar pa se vsebnost obeh statistično značilno ne razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata. Liew in sod. (2008) v svoji raziskavi ugotavljajo, da na razmerje med klorofilom a in klorofilom b vplivajo predvsem abiotski dejavniki, predvsem svetloba. Tudi ob stresu se količina klorofilov običajno zmanjša (Liew in sod., 2008)
Pri raziskavi smo ugotovili, da imajo anatomske lastnosti vpliv tudi na presevnost. Tudi Larcher (2003) v svoji raziskavi ugotavlja, da je količina prepuščene svetlobe odvisna predvsem od same strukture in debeline listov. Namreč zelo tanki listi prepustijo več kot 40 % sončevega sevanja, medtem ko debeli in grobi listi skoraj da ne prepuščajo svetlobe, oziroma jo prepustijo zelo malo (manj kot 3 %) (Larcher, 2003). Naša raziskava je pokazala korelacijo med debelino povrhnjice in presevnostjo v spektru UV-B, razdalja med trihomi vpliva na presevnost v modrem, zelenem, rumenem in rdečem delu spektra,
30
medtem ko debelina aerenhima vpliva na presevnost v območju UV-A in NIR. Rezultati naše raziskave so pokazali, da imajo tudi biokemijske lastnosti vpliv na presevnost. Iz rezultatov je razvidno, da klorofil a vpliva na presevnost v območju UV-B in v NIR, klorofil b vpliva na presevnost le v NIR-območju, medtem ko karotenoidi vplivajo na presevnost v spektru UV-B.
31 6 SKLEPI
V diplomski nalogi nas je zanimal vpliv anatomskih in biokemijskih lastnosti vrste Salvinia auriculata na optične lastnosti listov. V ta namen smo si zadali tri hipoteze, ki smo jih poskušali potrditi s pomočjo anatomskih in biokemijskih analiz listov, z meritvami optičnih lastnosti listov ter s statističnimi analizami pridobljenih podatkov.
Hipoteza 1: Anatomske lastnosti listov vplivajo na odbojnost in presevnost listov.
Ugotovili smo povezanost (korelacijo) med anatomskimi parametri in različnimi barvnimi pasovi. Takšni anatomski parametri so debelina povrhnjice, razdalja med trihomi in debelina aerenhima, ki so pozitivno, nekateri pa tudi negativno korelirali s spektri. Našo hipotezo lahko potrdimo.
Hipoteza 2: Spektri odbojnosti in presevnosti lista bodo odvisni od vsebnosti klorofila in antocianov, ki so v posameznem vzorcu.
Rezultati raziskave niso pokazali nobene korelacije med odbojnostjo in klorofili ter antociani. So pa pokazali negativno korelacijo med klorofilom a in presevnostjo v območju UV-B in NIR ter negativno korelacijo med klorofilom b in presevnostjo v NIR-območju. Raziskava ni pokazala korelacije med antociani in presevnostjo. Tako lahko našo hipotezo le delno potrdimo.
Hipoteza 3: Spektri odbojnosti in presevnosti bodo v UV-območju nizki.
Rezultati raziskave so pokazali, da je odbojnost v UV-območju (280–400 nm) večja kot presevnost. Še vseeno pa sta tako odbojnost kot tudi presevnost v UV-območju manjši kot v vidnem delu spektra (400–700 nm) in v NIR-območju (700–887 nm), kar je tudi razvidno iz grafa (Slika 6). Našo hipotezo lahko potrdimo.
32 7 POVZETEK
Diplomska naloga se je osredotočila na preučevanje optičnih lastnosti vrste Salvinia auriculata. Preučevali smo anatomske in biokemijske lastnosti ter poskušali ugotoviti ali obstaja korelacija med anatomskimi in biokemijskimi značilnostmi listov ter presevnimi in odbojnimi spektri. Rastlinski material smo nabrali aprila 2015 v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Analize smo izvajali v laboratoriju oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, UL. Opravili smo anatomske in biokemijske meritve. Pri anatomskih analizah smo se osredotočili na debelino lista, debelino aerenhima, debelino povrhnjice in razdaljo med trihomi. Prav tako smo izračunali suho maso, specifično listno površino (SLA) in pa
Diplomska naloga se je osredotočila na preučevanje optičnih lastnosti vrste Salvinia auriculata. Preučevali smo anatomske in biokemijske lastnosti ter poskušali ugotoviti ali obstaja korelacija med anatomskimi in biokemijskimi značilnostmi listov ter presevnimi in odbojnimi spektri. Rastlinski material smo nabrali aprila 2015 v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Analize smo izvajali v laboratoriju oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, UL. Opravili smo anatomske in biokemijske meritve. Pri anatomskih analizah smo se osredotočili na debelino lista, debelino aerenhima, debelino povrhnjice in razdaljo med trihomi. Prav tako smo izračunali suho maso, specifično listno površino (SLA) in pa