Za prikaz presevnosti in odbojnosti smo uporabili glajena povpre listih.
Slika 3: Spektri povprečnih vrednosti relativnega odboja (zelena barva) in relativne presevnosti (modra barva)
Iz grafa (Slika 6) je razvidno, da
presevnost. Potem pa pride v vidnem delu spektra (400 tem delu spektra presevnost ve
presevnost v vidnem delu spe
odbojnost doseže maksimum v zelenem delu spektra pri 500 nm, medtem ko presevnost doseže maksimum v rumenem delu spektra pri 582 nm. Iz grafa je razvidno tudi, da odbojnost in presevnost dosežeta minimu
dolžini okrog 690 nm. V NIR več kot očitna. Odbojnost je v NIR odbojnost kot tudi presevnost za
20 4.1 ODBOJNOST IN PRESEVNOST LISTOV
Za prikaz presevnosti in odbojnosti smo uporabili glajena povprečja intenzitet po
nih vrednosti relativnega odboja (zelena barva) in relativne presevnosti (modra barva) skozi liste pri vrsti Salvinia auriculata; n = 10
Iz grafa (Slika 6) je razvidno, da je odbojnost v UV-območju (280–
ride v vidnem delu spektra (400–700 nm) do preobrata in tako je v tem delu spektra presevnost večja kot odbojnost. Še vseeno pa sta tako odbojnost kot tudi presevnost v vidnem delu spektra večji kot v UV-območju. V delu vidnega spektra odbojnost doseže maksimum v zelenem delu spektra pri 500 nm, medtem ko presevnost doseže maksimum v rumenem delu spektra pri 582 nm. Iz grafa je razvidno tudi, da odbojnost in presevnost dosežeta minimum v rdečem delu vidnega spektra
dolžini okrog 690 nm. V NIR-območju (700-887 nm) je razlika v odbojnosti in presevnosti itna. Odbojnost je v NIR-območju še vedno manjša kot presevnost, vendar tako odbojnost kot tudi presevnost začneta nad 680 nm valovne dolžine strmo naraš
čja intenzitet po desetih
nih vrednosti relativnega odboja (zelena barva) in relativne presevnosti (modra
–400 nm) večja kot 700 nm) do preobrata in tako je v ja kot odbojnost. Še vseeno pa sta tako odbojnost kot tudi ju. V delu vidnega spektra odbojnost doseže maksimum v zelenem delu spektra pri 500 nm, medtem ko presevnost doseže maksimum v rumenem delu spektra pri 582 nm. Iz grafa je razvidno tudi, da em delu vidnega spektra pri valovni 887 nm) je razlika v odbojnosti in presevnosti ju še vedno manjša kot presevnost, vendar tako ad 680 nm valovne dolžine strmo naraščati.
21 4.2 ANATOMIJA LISTOV
Slika 4: Razdalja med trihomi, debelina povrhnjice, aerenhima in celotnega lista
Na prečnih prerezih listov je opazen obsežen aerenhim, ki predstavlja skoraj celotno debelino lista. Debelina povrhnjice je v primerjavi z debelino aerenhima precej tanka. Iz grafa (Slika 7) je razvidno, da je razdalja med trihomi v primerjavi z drugimi dolžinami precej velika.
Slika 5: Površina lista vrste Salvinia auriculata (Foto: Dragan Abram) 0
100 200 300 400 500 600 700 800 900
razdalja med trihomi debelina povrhnjice debelina lista debelina aerenhima
(µm)
22
Slika 6: Površina lista vrste Salvinia auriculata (Foto: Dragan Abram)
Slika 7: Trihomi pri vrsti Salvinia auriculata (Foto: Dragan Abram)
23 4.3 BIOKEMIJA LISTOV
Tabela 1: Vsebnost biokemijskih parametrov listov, izražena na površino lista. Vrednosti so povprečja ± SD.
Biokemijski parameter Salvinia auriculata
Klorofil a (g/cm²) 0,013 ± 0,004
Klorofil b (g/cm²) 0,016 ± 0,005
Karotenoidi (g/cm²) 0,003 ± 0,001
Antociani (rel. enote/cm²) 1,027 ± 0,588
UV-A as (rel. enote/cm²) 6,175 ± 0,632
UV-B as (rel. enote/cm²) 4,669 ± 0,528
Iz Tabele 1, ki prikazuje vsebnost biokemijskih parametrov listov, izraženo na površino lista, je razvidno, da je povprečna vrednost klorofila b večja od povprečne vrednosti klorofila a, vendar pa se vsebnost klorofila a in klorofila b statistično značilno ne razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata (p = 0,123). Iz Tabele 1 je razvidno tudi to, da je povprečna vrednost UVA-absorbirajočih snovi večja od povprečne vrednosti UVB-absorbirajočih snovi. Vsebnost UVA- in UVB-absorbirajočih snovi se statistično značilno razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata (p = 0,000018).
Tabela 2: Vsebnost biokemijskih parametrov listov, izražena na maso suhe snovi lista.
Biokemijski parameter Salvinia auriculata
Klorofil a (mg/g ss) 8,403 ± 3,334
Klorofil b (mg/g ss) 10,814 ± 4,656
Karotenoidi (mg/g ss) 2,159 ± 0,904
Antociani (rel. enote/g ss) 684 ± 451
UV-A as (rel. enote/g ss) 3954 ± 972
UV-B as (rel. enote/g ss) 2984 ± 738
Iz Tabele 2, ki prikazuje vsebnost biokemijskih parametrov listov, izraženo na maso suhe snovi lista, je razvidno, da je povprečna vrednost klorofila b večja od povprečne vrednosti klorofila a, vendar pa se vsebnost klorofila a in klorofila b statistično značilno ne razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata (p = 0,2). Iz Tabele 2 je razvidno tudi to, da je povprečna vrednost UVA-absorbirajočih snovi večja od povprečne vrednosti UVB-absorbirajočih
24
snovi. Vsebnost UVA- in UVB-absorbirajočih snovi se statistično značilno razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata (p = 0,022).
4.4 KORELACIJA MED OPTIČNIMI IN ANATOMSKIMI TER BIOKEMIJSKIMI LASTNOSTMI LISTOV
Naši odvisni spremenljivki sta prepustnost in odbojnost lista za svetlobo, odvisni pa sta od anatomskih in biokemijskih parametrov, ki smo jih opisali.
4.4.1 Odbojnost lista
Rezultati so pokazali statistično signifikantno korelacijo odbojnosti z anatomskimi lastnostmi lista, niso pa pokazali nobene korelacije z biokemijskimi lastnostmi lista (Tabela 3). Večja kot je razdalja med trihomi, manj svetlobe se odbije v spektru UV-A, kar pomeni, da gre v tem primeru za negativno korelacijo med odbojnostjo v spektru UV-A in razdaljo med trihomi. Tudi debelina povrhnjice in odbojnost v modrem, vijoličnem, zelenem in rumenem svetlobnem spektru negativno korelirata, in sicer debelejša kot je povrhnjica, manjša je odbojnost v modrem, vijoličnem, zelenem in rumenem svetlobnem spektru. Debelina aerenhima negativno korelira z odbojnostjo v rdečem delu svetlobnega spektra, torej debelejši kot je aerenhim, manj svetlobe se odbije v rdečem delu svetlobnega spektra.
25
Tabela 3: Soodvisnost odbojnosti in biokemijskih ter anatomskih značilnosti listov v določenih spektralnih pasovih, izraženih s Spearmanovim korelacijskim koeficientom.
Z rdečo barvo smo označili statistično značilne razlike, kjer je p ≤ 0,05. S simbolom ° smo označili p-vrednosti, pri katerih je vrednost korelacijskega koeficienta negativna.
26
Tabela 4: Soodvisnost presevnosti in biokemijskih ter anatomskih značilnosti listov v določenih spektralnih pasovih, izraženih s Spearmanovim korelacijskim koeficientom.
27 4.4.2 Presevnost lista
Rezultati so pokazali korelacijo presevnosti z anatomskimi in biokemijskimi lastnostmi lista (Tabela 4). Klorofil a negativno korelira s presevnostjo v območju UV-B in NIR, kar pomeni, da večja kot je količina klorofila a, manjša je presevnost v območju UV-B in NIR.
Klorofil b negativno korelira s presevnostjo v NIR-območju, torej večja kot je količina klorofila b, manjša je presevnost v NIR-območju. Karotenoidi negativno korelirajo s presevnostjo v spektru UV-B, torej večja kot je količina karotenoidov, manjša je presevnost v spektru UV-B. Rezultati so pokazali tudi negativno korelacijo med presevnostjo in razdaljo med trihomi, kar pomeni, da večja kot je razdalja med trihomi, manjša je presevnost v modrem, zelenem, rumenem in rdečem delu svetlobnega spektra.
Debelina povrhnjice pozitivno korelira s presevnostjo v območju UV-B, torej debelejša kot je povrhnjica, večja je presevnost v območju UV-B. Debelina aerenhima negativno korelira s presevnostjo v območju UV-A in pozitivno korelira v NIR-območju, kar pomeni, da debelejši kot je aerenhim, manjša je presevnost v območju UV-A in večja je presevnost v NIR-območju.
28 5 RAZPRAVA
Listi različnih vrst imajo poleg anatomskih in biokemijskih tudi specifične optične lastnosti, ki so določene z različnimi listnimi parametri. Ti parametri so absorpcija in prepustnost listov ter razpršenost svetlobe znotraj lista (Carter in Knapp, 2001). Relativne vrednosti teh parametrov so odvisne od anatomske in biokemične strukture lista (Klančnik in sod., 2014). Torej je bil glavni namen diplomske naloge raziskati vpliv anatomskih in biokemijskih lastnosti listov na odbojnost in presevnost listov vrste Salvinia auriculata iz družine plavčevk (Salviniaceae).
Izmerili smo odbojne in presevne spektre listov, šele potem smo preučili anatomijo in biokemijo listov in korelacijo med optičnimi in anatomski ter biokemijskimi lastnostmi listov.
Pri meritvah odbojnosti in presevnosti smo upoštevali rezultate v območju sevanja UV-A in UV-B, vidnem območju in območju bližnjega infrardečega sevanja (270–887 nm).
Rezultati so pokazali, da sta odbojnost in presevnost v vidnem delu spektra večji kot v UV-območju in manjši kot v NIR-območju.
Yoshimura in sod. (2010) ugotavljajo, da odbojnost lista v UV-delu spektra znaša 5 %, medtem ko je prepustnost enaka nič. V UV-delu spektra prevladuje močna absorpcija, ravno na račun UV-absorbirajočih snovi (Yoshimura in sod., 2010).
Odbojnost in presevnost sta v NIR-območju največji zato, ker na tem območju pigmenti ne absorbirajo svetlobe in nimajo nobenega vpliva. Največji vpliv v tem delu imajo anatomske lastnosti lista. (Grant, 1987; Vogelmann, 1993). Tudi iz naših rezultatov je razvidno (Slika 6), da tako odbojnost kot tudi presevnost začneta v NIR nad 680 nm valovne dolžine strmo naraščati na tako imenovani ''rdeči rob'', ki vodi do visoke absorpcije v bližnjem IR-platoju, kjer pigmenti v listih ne absorbirajo sevanja (Blackburn, 2006). V delu vidnega spektra je presevnost najvišja v valovnih pasovih, kjer je visoka tudi odbojnost, to pa je v zelenem in rumenem delu spektra (Larcher, 2003). Naši rezultati so pokazali, da v delu vidnega spektra odbojnost doseže maksimum v zelenem delu spektra pri 500 nm, saj v tem delu klorofili svetlobe ne absorbirajo (Larcher, 2003). Presevnost pa
29
pri naši raziskavi doseže maksimum v rumenem delu vidnega spektra pri 582 nm.
Maksimuma predstavljata območje, kjer rastlinski pigmenti svetlobo predvsem odbijajo ali pa svetloba prehaja skozi list (Slaton,1995). Odbojnost in presevnost pri naši raziskavi dosežeta minimum v rdečem in modrem delu vidnega spektra. Minimumi predstavljajo močna absorpcijska področja, kjer rastlinski pigmenti absorbirajo večino vpadne svetlobe (Slaton, 1995).
Korelacije, ki smo jih izračunali med biokemijskimi in anatomskimi parametri ter med odbojnimi spektri pri vrsti Salvinia auriculata, so nam pokazale, da imajo anatomske lastnosti listov največji vpliv na odbojnost, kar so v svojih raziskavah potrdili tudi Slaton in sod. (2001). Liew in sod. (2008) ugotavljajo, da predvsem debelina povrhnjice vpliva na količino svetlobe, ki se odbije s površine lista (Liew in sod., 2008). Iz naših rezultatov je razvidno (Tabela 3), da debelina povrhnjice vpliva na odbojnost v modrem, zelenem, rumenem in rdečem delu spektra. Poleg tega so rezultati pokazali, da na odbojnost v spektru UV-A vpliva razdalja med trihomi, medtem ko na odbojnost v rdečem delu spektra vpliva debelina aerenhima. Čeprav smo predvidevali, da bo naša raziskava pokazala tudi korelacijo med odbojnostjo in biokemijskimi parametri, tega nismo uspeli dokazati.
Pričakovali smo predvsem korelacijo med klorofili in odbojnostjo v zelenem delu spektra.
Sama raziskava vsebnosti biokemijskih parametrov v listu je pokazala, da je povprečna vrednost klorofila a večja kot povprečna vrednost klorofila b, vendar pa se vsebnost obeh statistično značilno ne razlikuje pri vrsti Salvinia auriculata. Liew in sod. (2008) v svoji raziskavi ugotavljajo, da na razmerje med klorofilom a in klorofilom b vplivajo predvsem abiotski dejavniki, predvsem svetloba. Tudi ob stresu se količina klorofilov običajno zmanjša (Liew in sod., 2008)
Pri raziskavi smo ugotovili, da imajo anatomske lastnosti vpliv tudi na presevnost. Tudi Larcher (2003) v svoji raziskavi ugotavlja, da je količina prepuščene svetlobe odvisna predvsem od same strukture in debeline listov. Namreč zelo tanki listi prepustijo več kot 40 % sončevega sevanja, medtem ko debeli in grobi listi skoraj da ne prepuščajo svetlobe, oziroma jo prepustijo zelo malo (manj kot 3 %) (Larcher, 2003). Naša raziskava je pokazala korelacijo med debelino povrhnjice in presevnostjo v spektru UV-B, razdalja med trihomi vpliva na presevnost v modrem, zelenem, rumenem in rdečem delu spektra,
30
medtem ko debelina aerenhima vpliva na presevnost v območju UV-A in NIR. Rezultati naše raziskave so pokazali, da imajo tudi biokemijske lastnosti vpliv na presevnost. Iz rezultatov je razvidno, da klorofil a vpliva na presevnost v območju UV-B in v NIR, klorofil b vpliva na presevnost le v NIR-območju, medtem ko karotenoidi vplivajo na presevnost v spektru UV-B.
31 6 SKLEPI
V diplomski nalogi nas je zanimal vpliv anatomskih in biokemijskih lastnosti vrste Salvinia auriculata na optične lastnosti listov. V ta namen smo si zadali tri hipoteze, ki smo jih poskušali potrditi s pomočjo anatomskih in biokemijskih analiz listov, z meritvami optičnih lastnosti listov ter s statističnimi analizami pridobljenih podatkov.
Hipoteza 1: Anatomske lastnosti listov vplivajo na odbojnost in presevnost listov.
Ugotovili smo povezanost (korelacijo) med anatomskimi parametri in različnimi barvnimi pasovi. Takšni anatomski parametri so debelina povrhnjice, razdalja med trihomi in debelina aerenhima, ki so pozitivno, nekateri pa tudi negativno korelirali s spektri. Našo hipotezo lahko potrdimo.
Hipoteza 2: Spektri odbojnosti in presevnosti lista bodo odvisni od vsebnosti klorofila in antocianov, ki so v posameznem vzorcu.
Rezultati raziskave niso pokazali nobene korelacije med odbojnostjo in klorofili ter antociani. So pa pokazali negativno korelacijo med klorofilom a in presevnostjo v območju UV-B in NIR ter negativno korelacijo med klorofilom b in presevnostjo v NIR-območju. Raziskava ni pokazala korelacije med antociani in presevnostjo. Tako lahko našo hipotezo le delno potrdimo.
Hipoteza 3: Spektri odbojnosti in presevnosti bodo v UV-območju nizki.
Rezultati raziskave so pokazali, da je odbojnost v UV-območju (280–400 nm) večja kot presevnost. Še vseeno pa sta tako odbojnost kot tudi presevnost v UV-območju manjši kot v vidnem delu spektra (400–700 nm) in v NIR-območju (700–887 nm), kar je tudi razvidno iz grafa (Slika 6). Našo hipotezo lahko potrdimo.
32 7 POVZETEK
Diplomska naloga se je osredotočila na preučevanje optičnih lastnosti vrste Salvinia auriculata. Preučevali smo anatomske in biokemijske lastnosti ter poskušali ugotoviti ali obstaja korelacija med anatomskimi in biokemijskimi značilnostmi listov ter presevnimi in odbojnimi spektri. Rastlinski material smo nabrali aprila 2015 v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Analize smo izvajali v laboratoriju oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, UL. Opravili smo anatomske in biokemijske meritve. Pri anatomskih analizah smo se osredotočili na debelino lista, debelino aerenhima, debelino povrhnjice in razdaljo med trihomi. Prav tako smo izračunali suho maso, specifično listno površino (SLA) in pa vsebnost vode v vzorcih, ki pa za naše meritve niso bile ključnega pomena. Pri biokemijskih meritvah smo izvajali meritve vsebnosti listnih pigmentov (klorofila a in b, karotenoidov, antocianov ter absorbirajočih snovi UV-A in UV-B). S pomočjo spektrometra smo izmerili odbojnost in presevnost v območju med 280 nm in 887 nm valovne dolžine.
Statistične analize so pokazale vpliv anatomskih parametrov tako na odbojnost kot tudi na presevnost. Največji vpliv na odbojnost in presevnost ima razdalja med trihomi, debelina povrhnjice in debelina aerenhima. Rezultati raziskave niso pokazali vpliva biokemijskih parametrov na odbojnost, so pa pokazali vpliv klorofila a, klorofila b in karotenoidov na presevnost. Vzrok za to, da raziskava ni pokazala statistično značilnega vpliva biokemijskih parametrov na odbojne spektre, je lahko posledica prevelike variabilnosti izbranih vzorcev rastline. Da bi bili rezultati bolj natančni, bi lahko v raziskavo zajeli večje število vzorcev rastline Salvinia auriculata. Rezultati so lahko odvisni tudi od abiotskih dejavnikov, v katerih je izbrana vrsta uspevala. Poleg tega pa lahko pride do nenatančnosti in napak pri samem eksperimentalnem delu oziroma meritvah ter omejitev uporabljenih statističnih metod, zaradi česar je težje zaznati subtilne korelacije številnih dejavnikov z opaženimi razlikami v optičnih lastnostih.
33 8 UPORABA V PRAKSI
Znanje, izkušnje in veščine, ki smo jih pridobili tekom raziskave, bi zlahka lahko prenesli v šolsko okolje in bi nam bile v pomoč pri pedagoškem procesu. Podatke smo zbirali s pomočjo laboratorijskih metod, ki jih bomo prenesli tudi na učence, v kolikor bodo na voljo inštrumenti in ustrezna učilnica. Učence bomo seznanili z mikroskopom in njegovim delovanjem, prav tako se bodo tudi sami preizkusili pri uporabi le-tega z namenom opazovanja anatomske zgradbe določene vrste in parametrov, ki nam s prostim očesom niso vidni. Eden izmed pripomočkov, ki smo ga pri meritvah uporabili, je tudi spektrometer. Učencem bomo povedali, čemu je namenjen spektrometer, kako se ga uporablja, potem pa bomo merili in preučevali odbojne in presevne spektre določenih vrst, pri tem pa lahko izvedemo tudi analizo vsebnosti barvil s pomočjo ekstrahiranja. Na ta način bomo učence lažje seznanili z vplivom anatomskih in biokemijskih parametrov na optične lastnosti rastlin.
Z učenci lahko obiščemo Botanični vrt v Ljubljani in odvzamemo vzorce. Pri tem bomo učence opozorili, da botanični vrt ni naravni habitat vrste Salvinia auriculata in na ta način lahko rastlino tudi na kratko opišemo, povemo, kje je njena domovina, v kakšnih pogojih uspeva, opišemo njene anatomske značilnosti. Otrokom lahko z obiski v naravi in terenskim delom posredno privzgojimo spoštljiv odnos do narave.
34 9 VIRI
Baltzer J. L., Thomas S. C. 2005. Leaf optical responses to light and soil nutrient availability in temperature deciduous trees. American Journal of Botany, 92: 214-223 Blackburn G. A. 2006. Hyperspectral remote sensing of plant pigments. Journal of
Experimental Botany. 58, 4: 855-867
Bini L. M., Thomaz S. M., Murphy K. J., Camargo A. F. M., 1999. Aquatic macrophyte distribution in relation to water and sediment conditions in the Itaipu Reservoir, Brazil.
Hydrobiologia, 415: 147-154
Carter G. A., Knapp A. K. 2001. Leaf optical properties in higher plants: linking spectral characteristics to stress and chlorophyll concentration. American Journal of Botany, 88: 677-684
Cavenaghi A. L., Velini E. D., Negrisoli E., Carvalho F. T., Galo M. L. B. T., Trindade M.
L. B., Corrêa M. R., Santos S. C. A., 2005. Monitoring problems with aquatic plants and characterization of water and sediment quality at UHE Mogi-Guaçu. Planta Daninha, 23: 225-231
Cerman Z., Striffler B. F., Barthlott W. 2009. Dry in the water: the superhdrophobic water fern Salvinia- a model for biomimeticsurfaces. In Functional Surfaces in Biolog, Gorb 2nd edition. Berlin, Springer: 97-111
Coelho F. F., Lopes F. S., Sperber C. F., 2000. Density-dependent morphological plasticity in Salvinia auriculata Aublet. Aquatic Botany, 66: 273-280
Cronk J. K., Fennessy M. S. 2001. Wetland Plants: Biology and Ecology. Boca Raton, Fla, Lewis Publishers: 482 str.
Demmig-Adams B., Gilmore A. M., Adams III W. W. 1996. In vivo functions of carotenoids in higher plants. The Journal of the Federation of American Societies for Experimental Biology, 10, 4: 403-412
Espinoza-Quiñones F. R., Modenes A. N., Thome L. P., Palacio S. M., Trigueros D. E. G., Oliveira A. P., Szymanski N. 2009. Studyy of the bioaccumulation kineti cof lead by living aquatic macrophyte Salvinia auriculata. Chemical Engineering Journal, 150:
316-322
35
Ferreira-Soares D.C, Figueiredo de Oliveira E., Silva G. D., Pains-Duarte L., Pott V. J., Vieira-Filho S. A. 2008. Salvinia auriculata: Aquatic bioindicator studied by instrumental neutron activation analysis (INAA). Applied Radiation and Isotopes, 66:
561-564
Grant L. 1987. Diffuse and Specular Characteristics of Leaf Reflectance. Remote Sensing of Environment, 22: 309-322
Holmes M. G., Keiller D. R. 2002. Effects of pubescence and waxes on the reflectance of leaves in the ultraviolet and photosynthetic wavebands: a comparison of range of species. Plant, cell and environment 25: 85-93
Hutchinson G.E. 1975. A threatise on Lymnology. Volume III. Limnological botany. John Wiley & Sons Inc. New York, London, Sydney, Toronto: 660 str.
Jacquemound S., Baret F., Guyot G. 1989. Modelization of leaf optical properties for interpreting high spectral resolution reflectance measurements. Proc. 9th EARSeL Symposium, 472-483
Jacquemoud S., Baret F. 1990. Prospect: A model of leaf optical properties spectra.
Remote Sensing of Environment, 34: 75-91
Klančnik K., Mlinar M., Gaberščik A. 2012. Heterophylly results in a variety of "spectral signatures" in aquatic plant species. Aquatic botany, 98: 20-26
Klančnik K., Gradinjan D., Gaberščik A. 2014. Epiphyton alters the quantity and quality of radiation captured by leaves in submerged macrophytes. Aquatic Botany: 1-7
Klančnik K., Pančić M., Gaberščik A. 2014. Leaf optical properties in amphibious plant species are affected by multiple leaf traits. Hydrobiologia, 737: 121-130
Larcher W. 2003. Physiological plant ecology: ecophysiology and stress physiology of functional groups, 4th edition. Berlin, Springer: 513-520
Levizou E., Drilias P., Psaras G.K., Manetas Y. 2005. Nondestructive assesment of lead chemistry and physiology through spectral reflectance measurements may be misleading when changes in trichome density co-occur. New Phytologist, 165(2), 463-472
Liew O.W., Chong P.C.J., Li B., Asundi A.K. 2008. Signature optical cues: Emerging technologies for monitoring plant health. Sensors, 8: 3205-3239
36
Merzlyak M. N., Chivkunova O. B., Solovchenko A. E., Naqvi K. R. 2008. Light absorption by anthocyanins in juvenile, stressed, and senescing leaves. Journal of Experimental Botany, 59, 14: 3903-3911
Parsons W. T., Cuthbertson E. G. 2011. Noxious weeds of Australia 2nd edition. CSIRO publishing: 18-22
Raizer J., Amaral M. E. C., 2001. Does the structural complexity of aquatic macrophytes explain the diversity of associated spider assemblages? Journal of Arachnology, 29:
227-237
Scheffer M., Szabo S., Gragnani A., H. van Nes E., Rinaldi S., Kautshy N., Norberg J., Roijackers R. M. M, Franken R. J. M. 2003. Floating plant dominance as a stable state. Ecology, 100: 4040-4045
Slaton M.R., Hunt E.R. Jr., Smith W.K. 2001. Estimating near-infrared leaf reflectance from leaf structural characteristics. American Journal of Botany, 88: 278-284
Suvatnalatha Devi P., Rukmini K., Himabindu N., Savithramma N. 2017. Antibacterial activity and phytochemical screening of Salvinia auriculata Aubl. from Tirumala Hills, Tirupati. International Journal of Pharmaceutical Sciences Review and Research, 30: 35-38
Thomaz S. M., Bini L. M., Souza M. C. de, Kita K. K., Camargo A. F. M., 1999. Aquatic macrophytes of Itaipu Reservoir, Brazil: survey of species and ecological considerations. Brazilian Archives of Biology and Technology, 42: 15-22
Thomaz S. M., Bini L. M., Souza M. C. de, Kita K. K., Camargo A. F. M., 1999. Aquatic macrophytes of Itaipu Reservoir, Brazil: survey of species and ecological considerations. Brazilian Archives of Biology and Technology, 42: 15-22